23
Yesu vamutuala kuli Nguvulu Pilato
(Mateu27:1-2;11-14; Mako15:1-5; Iuano18:28-38)
Kaha mpunga yoshe yakatukile na kutuala Yesu kuli Nguvulu Pilato. Kaha vaputukile kumuvangeya nguavo, “Tuauana ou yala aleka vantu vetu linga valuise Fulumende yetu, alina kuvavindika kufueta lisimu kuli Sezale na kulihandeka ikeye vavenia nguendi ikeye Kilistu Muene uetu.” Kaha Pilato uamuhulisile nguendi, “Yove Muene ua Vayunda ndi?” Yesu uamukumbuluile nguendi, “Munahandeka mukemo vene.” Kaha Pilato uahandekele ku tusasendote vakama na civunga nguendi, “Yange kunjauanene mulonga kuli ou muntu.” Vuno honi vakevo vahandekele na nzili nguavo, “Ikeye alinakulinga mpindakano ku vantu na vilongesa viendi linga valuise Yundeya yoshe. Uaputukilile mu Ngalileya, kaha hano vene nejakuno.”
Yesu vamutuala kuli Muene Helonde
Omo Nguvulu Pilato uevuile eci, kaha ueuile nguendi, “Nkuma ou yala ka Ngalileya ndi?” Omo Pilato uatantekeyele nge Yesu uahumine ku nganda ije yakele nakuyula Muene Helonde naua mukemo muakele, kaha uamutumine kuli Muene Helonde, uje uakele mu Yelusalema ha ntsimbu ije. Muene Helonde uavuahelele cikuma omo uamuene Yesu, omuo uovuile viendi na laja uakele nakutonda cikuma kumumona. Uakele nalishungu lia kumona Yesu alinga vikomouesa. Kaha Muene Helonde ueuile Yesu vihula viavingi, vuno honi Yesu katavele cipue lizi limo. 10 Kaha vakuluntu va tusasendote na valongisi va mezi a Lishiko lia Mosesa vaile kulutue nakuvangeya Yesu muakama. 11 Kaha Muene Helonde na masualale vendi vamushendumuine naku mupanga mua mupi, kaha vamuzikile mukanjo uandando, kaha Helonde vamuhiluisile kuli Pilato. 12 Kaha ha litangua lije vene Helonde na Pilato valikuate vusamba, te kanda lievi vapuile muntu na citozi cendi.
Yesu vamusompela kutsa
(Mateu27:15-26; Mako15:6-15; Iuano18:39; Iuano19:16)
13 Pilato uasanene hamo vakuluntu va tusasendote na vantuama na vantu, 14 Kaha uahandekele kuli vakevo nguendi, “Muanehe ou yala kuli yange na kuhandeka ngueni alinakulekesa vantu linga valuise Fulumende. Ivuilileni, yange njamuihuile ku mesho eni, kaha kunjauanene mulonga ua cuma cimo cacipi cimunamuvangeya. 15 Cipue Helonde kauanene mulonga muli ikeye mukemo namuhiluisa kuli yetu. Ou yala kukuesi cuma canalingi linga va muuaneneho mulonga ua kutsa. 16 Njikamupupa lika kaha njikamuecela linga aye.” 17 Kuakele cilika cavo cije Pilato uatondele kuhumisila vantu cinzinda umo mu kamenga uje ivatondele ha ntsimbu ya Ciuano ca Paseka.
18 Kaha civunga coshe ca vantu ca tambakanene nguavo, “mutsihe!” Tuzituile Mbalambasa. 19 (Mbalambasa vamuhakele mu kamenga omuo uakele nakuluisa Fulumende mu mbonge na kuntsiha vantu.)
20 Vuno honi Pilato uatondele kuecela Yesu, kaha uahandekele naua ku civunga. 21 Vuno honi vakele nakutambeka nguavo, “Mushukike ha cilindakano! Mushukike ha cilindakano!”
22 Kaha Pilato uahandekele naua lua mucitatu nguendi, “Vupi muka vuanapanga? Yange kunjauanene cuma cimo ca kumutsihila! Njimupupa lika na kumuecela aye.”
23 Vuno honi vantu vatualeleleho kutambeka nguavo Yesu vamushukike ha cilindakano, kaha hakutambeka nguavo uavahaneneye. 24 Nankuma, Pilato uatete cije cimpande, ngue muvalombele vakevo. 25 Kaha Pilato uecelele Mbalambasa muntu ivatondele, uje uakele mu kamenga ha mulonga ua kuluisa Fulumende na kutsiha vantu. Kaha uavahanene Yesu linga vamulinge muje muvatondelele vavenia.
Yesu va mushukika ha cilindakano
(Mateu27:32-44; Mako15:21-32; Iuano19:17-27)
26 Kaha masualale vatualele Yesu mukumushukika te vali nakuya valiuanene na yala umo ua lizina lia Simoni uaku Silene, uje uezile mu mbonge kuhuma ku mehia. Kaha vamukuate nakumutuika cilindakano ca Yesu kaha vamulekele linga akave Yesu munima. 27 Civunga cakama ca vantu ca mukavele, hhakati kavo hakele vampuevo vaje vakele nakulilila ikeye cikuma. 28 Yesu uatengulukile kuli vakevo nakuhandeka nguendi, “Yeni vampuevo vamu Yelusalema! Keti mulile yange vuno honi lilileni yeni vavenia na vana veni. 29 Kaha matangua alina kuija omo vantu vakahandeka nguavo, ‘Vanakuisuliua vaje vantsimpi, vaje kuvasemene tukeke na vaje kuvalelele.’ 30 Ikapua ntsimbu ije vantu vakahandeka ku minkinda nguavo, ‘Tuuileni! Naku malundu nguavo, tufuikeni!’ 31 Nga valinga viuma evi ku muti uakutontola, kaha honi cikafua vati ku muti uakuma?”
32 Kaha naua kuakele mihuza vavali va vamala vavatualele hamo na Yesu na kuvashukika. 33 Omo vahete kumuhela vatumbuile nguavo, “Cikola,” kaha vashukikile Yesu ha cilindakano na vaje mihuza vavali umo ku livoko lia cilio mukuavo ku livoko lia cimoshue. 34 Yesu uahandekele nguendi, “Tate vakonekele! Omuo kuvatantekeya cije civali nakulinga.” Kaha masualale valipangezelele vuzalo vuendi na kuta nkela. 35 Kaha vantu vemanene kuje nakutalela te vantuama va Vayunda vamushendumuine nguavo, “Uovuele vakuavo, nendi aliovole ikeye vavenia nga ikeye Kilistu uje ya nahangula Njambi!” 36 Kaha masualale vamushendumuine naua vezile hayehi kuli ikeye vamuhanene viniu via kushasha. 37 Vahandekele kuli ikeye nguavo, “Liovole yove vavenia nga u Muene ua Vayunda!” 38 Helu lia cilindakano cendi hakele mezi aua nguavo, “Ou ikeye Muene ua Vayunda.” 39 Kaha muhuza umo ivamushukikile hamo nendi uahandekele lizi lia kumushaula nguendi, “Nkumani keti yove Kilistu ndi? Liovole yove vavenia netu naua utuovolo!” 40 Kaha uje mukuavo muhuza uamutenukilile nguendi, “Nkuma yove kuuteue Njambi ndi? Yove unambata cihiso ngue ikeye. 41 Cihiso cetu cinatupande, omuo tunambata fueto ya vilinga vuetu, vuno honi yala ou kesi na vupi.” 42 Kaha uahandekele kuli Yesu nguendi, “Yesu njivuluke omo ukeja mu vumuene vuove.” 43 Yesu uamukumbuluile nguendi, “Mua vusunga njikuleka nguange lelo vene ukakala hamo nange mu vumuene vua muilu.”
Kutsa ca Yesu
(Mateu27:45-56; Mako15:33-41; Iuano19:28-30)
44 Omo ntsimbu yapuile hhakati ka litangua, kaha litangua liazivalele kuakekele milima mu lifuti lioshe ije yakeleko noho ha ola ya citatu ya cinguezi. 45 Kaha ntanga ije yakele mu njivo ya Njambi yatavukile hhakati kuhuma kuilu na mavu. 46 Kaha Yesu uatambekele na lizi liakama nguendi, “Tate! Njihaka muono uange mu mavoko ove.” Hanima yakuhandeka mezi aua uatsile. 47 Omo mukuluntu ua masualale uamuene vije via lingiuile, ualemesele Njambi nakuhandeka nguendi, “Mua vusunga yala ou uapuile muka vusunga.”
48 Omo vantu vaje vakungulukilile kuje ku muhela vamuene viuma vije valingiuile, kaha vahilukile ku vinjivo viavo vali pupangele ha vintulo viavo mu vusiua. 49 Kaha voshe vaje vatantekeyele Yesu ha mutuntu uendi hamo na vampuevo vaje vamukavele kuhuma ku Ngalileya vemanenene kulahako nakutala viuma evi.
Vatsinda Yesu
(Mateu27:57-61; Mako15:42-47; Iuano19:38-42)
50 Kuakele yala umo lizina liendi Yosefa uaku mbonge ya Alamatiya mu nganda ya Yunda. Uapuile yala uacili ua kasingimiko, 51 uje uakele nakutalelela kuija kua vumuene vua Njambi. Cipue vene uapuile umo uamu mpunga, katavele ku vutumbe vuavo vua kuluisa Yesu na vilinga viavo. 52 Uaile kuli Pilato nakulomba muvila ua Yesu. 53 Uahumisile muvila ua Yesu ha cilindakano, kaha uauzengelele ha ntanga ya liniu, kaha ualangekele muvila ua Yesu mu cihilo cije civa cokuele mu livue lije kanda vantsindemo muntu kuyehi na munkinda uaundende. 54 Liapuile litangua lia mucitanu cinguezi omo litangua lia Sapalalo kanda lihete. 55 Vampuevo vaje vakavele Yesu kuhuma ku Ngalileya vaile hamo na Yosefa, vakamuene cihilo cije na kumona muje muvalangekelelemo muvila ua Yesu. 56 Kaha vaile ku vinjivo viavo nakukavuahesa mukundu na mazi aluengo luacili linga vaka vuahese muvila ua Yesu. Kaha ha litangua lia Sapalalo vahuimine kuya ku Lishiko lia Mosesa.