14
Yesu Farisi whi̧né bemó o̧la naai betere fo
1-2 Téró, Sa̧a nokole sukamó Yesu a̧ Farisi whi̧rapekó doi mole whi̧né bemó o̧la naai fóló beterepó. Atépa, beta̧ hó naase tópure whi̧ Yesu betere felekemó betepa, me alakó déró kelaai kaae tawóló betó molepó. Atépa, Yesuné Farisi whi̧raperó Moses-né asȩre fo kisipare whi̧rapetamopaae duraalu, “Sa̧a nokole sukamótei whi̧ wisiratepa fo mulepé, meié?” yalepó. Ai fo depa, atimané me fokélé tokó̧ menipó. Atétepa, Yesuné kale whi̧ wisiyó̧póló tikimó tawóló, turukó hóróló fó̧póló dotȩyalepó. Atéró, Yesuné atimapaae duraalu, “Dia̧kó whi̧ beta̧né ama naale ó bulmakau hupu sa̧a nokole be dȩmótei nóku dolopaae doropóló mupa, téti hapale tao saalo meié?” yalepó. Ai fo depa, atimané a̧paae me fo tokó̧ menipó.
Téró, atima o̧la naai wale so whi̧rape doasi doi mole whi̧ betere tikimó betaai dapóló fole ala kilitu, atimapaae etei fo sale yalepó. “Whi̧ mené ama so dokoturaalu detere o̧la naai ape depa furaalu, doasi doi mole whi̧rape bitua dere ni fake wisimó betaai ekȩle yao̧se. Ti noatepae, ya̧ tȩteró betere doasi doi mole whi̧rapepaae ape eretei, ya̧ kisipani ai ape. Atéró wóló betepa, diaamopaae ape yale whi̧né duraalu, ya̧ betaai yale tikimó i sekȩ́ beteró̧póló, ya̧ ha̧le tikimó betae depa, ya̧ doasi hale saalopó. 10 Atéyao̧sóró, ya̧paae o̧la naai ape depa furaalu, doasi doi mole whi̧rape betere ni fake ao̧mó ho̧ko betae. Atépa, ya̧paae o̧la naalopa ape yale whi̧né kilituraalu, ‘No-ó, ya̧ i wisi tikimó biti̧ holae yaalo ai ape.’ Atétepa, ya̧tamo beta̧mó o̧la nuku betere so whi̧né keletómó naao doi hale sóró horaalopó. 11 Ti noatepae, mepaae whi̧ dené amatei a̧ doi sóró horatepa, atétere whi̧ ti Kótóné haepaae só deróo, whi̧ me de amatei deróló dua betepa, ti Kótóné a̧ sóró horóló doasi doi mulóo, yaalo ai ape,” yalepó.
12 Téró, Yesuné a̧paae o̧la naai ape yale whi̧paae duraalu, “Naao suka tua̧mó ó dikitamo o̧la naairaalu, naao fulumu whi̧rape ó naao norape ó fake so whi̧rape ó ya̧tamo felekemó betere néli so whi̧rapepaae maaté o̧la naai ape yóló dape sao̧se. Naaotamo ai ala depa, atimapaae erale ala kaae, ya̧paaekélé eraalo ai ape. 13 Téni, ai detere o̧la naairaalu, ha̧le yolealere so whi̧ ó tiki dore so whi̧ ó hó dore so whi̧ ó kele dilikire so whi̧ fea ape yóló dape supa, ti Kótóné ya̧ wisiróló hale horaalopó. 14 Ti atei kaae so whi̧rapené naao erale alamó ya̧paae momó tokó̧ menanénipó. Naao ai dere alamó saaire dupu wisita, take wisi ala yóló suka̧le so whi̧rape kepaayóló wale sukamó senérapó,” yalepó.
So dokoteremó detere doasi o̧lapaae dó faróló yale fo sale
(Mat 22:1-10)
15 Atéró, Yesuné ai dere fo wosóló, aimó o̧la nuku betere whi̧rapekó beta̧né a̧paae duraalu, “Kótóné tȩteróló kaae tare ao̧mó bitu, detere o̧la naalopóló kisipa mutu betere so whi̧ta ti Kótóné wisiró beterapa, doasi hai̧né sukutu beterapó,” yalepó.
16 Ai fo depa, Yesuné a̧paae tokó̧ mótu duraalu, “Whi̧ beta̧né ama doasi o̧la deyaairaalu, taleyóló mulóló so whi̧ feapaae naai ape yalepó. 17 Atéró kale whi̧né o̧la deyaaire be dȩ wapa, o̧la naai ape yale so whi̧ dapesene fó̧póló, ama kutó diratere whi̧ dotonalepó. Atétepa, a̧ fóló atimapaae duraalu, ‘Mió o̧la taleróló muló betepa faalopa ape,’ yalepó.
18 Atéró deté kwȩyaletei, atima fole hó̧mó kutórapené bipi epa fenénipó dua yalepó. Folosóró whi̧ beta̧né duraalu, ‘No-ó, ya̧lo dóti dupuyóló diyaaire kutó kȩle faaireteiné, ȩ ya̧tamo faalomeipó,’ yalepó.
19 Kale dere fo kaae whi̧ menékélé duraalu, ‘No-ó, ȩta ya̧lo dóti dupuyale naasetamo bulmakau hupurapené dere ala kȩle faaireteiné ya̧tamo fenénipó,’ yalepó.
20 Whi̧ menékélé kale dere fo kaaetóró yóló duraalu, ‘No-ó, ȩ so mo dótóró dokóló betereteiné ya̧tamo fenénipó,’ yalepó.
21 Atétepa, kale kutó diratere whi̧ momó fesaae wóló, whi̧rapené yale fo ama doasipaae yalepó. Tétepa, kale be tale a̧ fopaae buóló ama kutó diratere whi̧paae duraalu, ‘Ya̧ mo hapale fóló ai doasi be huluaró sawatamo be huluatamopaae fole tu̧mó yolealere so whi̧kélé, tiki momaare so whi̧kélé, kele dilikire so whi̧kélé, hó naase dore so whi̧kélé, fea wó̧póló dapesene fae,’ yalepó.
22 Ti fo depa, ama yae yale alarape yóló ki̧lipaae kale kutó diratere whi̧né duraalu, ‘Doa whi̧-ó, naao ȩpaae yae yale alarape fea ya̧lo su̧mó yaletei, mepaae whi̧ beteraaire dȩ ha̧le ai mune fale ape,’ yalepó.
23 Tétepa kale doasi whi̧né a̧paae duraalu, ‘Ya̧ doasi tu̧rapemó fóló, tu̧ dȩmó betó mole so whi̧kélé fea dape siré kwȩyóló wapa, ti be kerape fea su̧nérapó. 24 Ya̧lo ya̧paae i dere ape. Mepaae whi̧ de o̧la naalopa ape yalemó wéni yale so whi̧rapeta, ya̧lo doasi detere o̧la mo sawakélé hoteyaalomeipó,’ ” yalepó.
Filipaa ni beleyóló fenitepa Yesuné yó matere whi̧ betenénipó ere fo
(Mat 10:37-38)
25 Téró, so whi̧ mo ha̧le o̧la kaae Yesutamo fu betepatei, Yesu fetée wóló i fo yalepó. 26 “Mepaae so whi̧ detamo ȩ beterepaae wouraalu, ti ama aya ó hae ó ama so, naale senaale ó ama noraperó nerapetamopaaekélé ó ama betere betekélé hó̧róló bóe dinitepa, ti a̧ ya̧lo dere fo wosóló yó matere whi̧ betenénipó. 27 Mepaae whi̧ dené a̧ oleraaire filipaa ni amatei beleyóló ȩ sya anitepa, ti atétere whi̧kélé, ya̧lo yó matere whi̧ betenénipó.
28 Dia̧kó beta̧ whi̧ ama kisipanétamo, doasi fo̧loi be olekeyóló tȩyaairaalu, ama tare moniné su̧mó tȩnéréró kisipanépi talenérapó. 29-30 Ti noatepae, be tȩyaai folosóró bete kaaturaalu, dirii eleké bilitapó. Téteretei, kale be kemerénipa kilitu, mepaae so whi̧né do̧ nanóló doka doka duraalu, i sekȩ́né mo folo tȩale betei kemerénipóló do̧ nanaalopó,” yalepó.
31 Fo sale me i ape. Me hae kwia tȩteróló kaae tare topo whi̧né me hae kwia tȩteróló kaae tare topo whi̧tamo bóe dȩle faairaalu, 10,000 diki tare whi̧raperó me topo whi̧né 20,000 diki tare whi̧rapetamo bóe dupa, 20,000 diki tare whi̧rape dóló kemeraalopé neté yaalorópóló kale topo whi̧ a̧ kisipapi tekenérapó. 32 Atéró bóe whi̧rape mo umó wou betepatei, ama kisipanétamo atimatei beta̧paae dȩlépa, ti bóe dele ala taarópó. Mió da̧ bóe fiyóló dua betaalopó fo ene fae yaalopó. 33 Atétere kaae, dia̧kó whi̧ me dené ama muó mole o̧la o̧la fea me o̧la meipóló taarénitepa, ti ya̧lo fo eratere whi̧ betenénipó.
34 “Kóta, mo feléi o̧la wisitei ama felé kemetepa, ti momó kae neyóló felé bulaaloé? 35 Atéró felé initere kóta, o̧la betepaaekélé munéni, ha̧le tikipaae taae fatua dapó. Mepaae whi̧ detamo wosȩ́li dapa, ti i dere fo wisiyóló wosó̧póló yae,” yalepó.