12
O Isus pomazime ani Vitanija
(Mt 26,6–13; Mk 14,3–9)
Šov dive angleder o prazniko Pasha, o Isus dželo ki Vitanija, kaj inele o Lazar, kole vazdinđa taro mule. Adari spreminde lese večera. I Marta poslužini ine, a o Lazar inele maškaro okolende kola e Isuseja inele uzalo astali. Tegani i Marija lelja ekvaš litar oto but skupo mirisno ulje savoi ćerdo oto čisto nard, makhlja e Isusesere pre hem koslja len ple balencar. Hem sa o čher mirišinđa ano ulje.
A jekh oto e Isusesere učenici, o Juda Iskariot, kova posle ka izdajini e Isuse, phenđa: “Sose akava mirisno ulje na bikninđa pe zako trišel srebrna kovanice, a o pare te den pe e čororenđe?”
Ov na phenđa adava adalese so ačhilo lese zako čorore, nego adalese so inele čor: oleste inele o zajednička pare, hem adathar čorela ine pese.
Tegani o Isus phenđa: “Muk la! Adava ćerđa te pripremini man zako paruniba. Maškara tumende uvek ka oven čorore manuša, ali me naka ovav uvek tumencar.”
O šerutne sveštenici mangena te mudaren e Lazare
But Jevreja dodžande dai o Isus ki Vitanija hem džele adari, ali na džele samo zbog o Isus, nego hem zbog o Lazar, kole o Isus vazdinđa taro mule. 10 A o šerutne sveštenici odlučinde te mudaren hem e Lazare, 11 adalese so zbog oleste but Jevreja džana ine palo Isus hem verujinena ano leste.
O Isus đerdini ko Jerusalim sar caro
(Mt 21,1–11; Mk 11,1–11; Lk 19,28–40)
12 Tejsato dive but manuša ale ko prazniko, i kad šunde da o Isus avela ko Jerusalim, 13 lelje granke oti palma hem iklile anglo leste, vičindoj:
 
“Hosana!
Blagoslovimei okova kova avela ano anav e Gospodesoro!
 
Blagoslovimei o Caro e Izraelesoro!”
 
14 A o Isus arakhlja jekhe terne here hem beštino upro leste, sar soi pisime ano Sveto lil:
 
15 “Ma dara, Jerusalime!
Ače, to Caro avela bešindoj upro terno her.”
 
16 Lesere učenici tegani na halile akava, ali kad o Isus legardilo ani slava, setinde pe so adava inele pisime olestar hem da baš ađahar ćerde lese.
17 A o manuša kola inele e Isuseja kad vičinđa e Lazare taro grobo hem vazdinđa le taro mule, svedočinde adalestar averenđe. 18 Adalese sa edobor manuša iklile anglo leste, so šunde dai ov adava kova ćerđa adava čudesno znako.
19 Tegani o fariseja phende jekh averese: “Dikhena da našti ništa te ćera! Sa o sveto dželo palo leste!”
O Isus vaćeri ple meribnastar
20 A maškaro manuša kola ale ko prazniko te slavinen e Devle inele hem Grci. 21 On ale koro Filip, kova inele tari Vitsaida ani Galileja, hem zamolinde le, vaćerindoj: “Gospodarona, amen mangaja te dikha e Isuse.”
22 O Filip dželo hem phenđa adava e Andrejase, i on duj džele hem phende adava e Isusese.
23 A o Isus phenđa lenđe: “Alo o vreme te proslavini pe o Čhavo e manušesoro. 24 Čače, čače vaćerava tumenđe: te e đivesoro zrno na perela ki phuv hem na merela, ačhola korkoro. A te merela, anela but bijandipe. 25 Ko volini plo dživdipe, ka našali le, a ko mrzini plo dživdipe ko akava sveto, ka arakhi le zako večno dživdipe. 26 Ko služini maje, mora te phirel pala mande. Kaj injum me, adari ka ovel hem mlo sluga. Mlo Dad ka mothoj čast okolese kova služini maje.
27 Mli dušai akana uznemirime. So te phenav? ‘Dade, spasin man adalestar so adžićeri man’? Na, adalese so me hem aljum zako adava. 28 Dade, proslavin to anav!”
Tegani taro nebo šundilo glaso: “Proslavinđum hem palem ka proslavinav!”
29 Kad o narodo kova adari terdino šunđa adava, phenđa da grminđa. A avera phende da o anđeo vaćerđa lese adava.
30 O Isus phenđa lenđe: “Akava glaso na šundilo zbog mande, nego zbog tumende. 31 Akanai o vreme te sudini pe akale svetose. Akana o vladari akale svetosoro ka ovel frdime avri. 32 A me, kad ka ovav vazdime tari phuv, sa e manušen ka cidav nakora mande.”
33 Adava phenđa sar te mothoj savo meriba adžićeri le.
34 Tegani o narodo phenđa lese: “Šunđam taro Zakoni da o Hrist ka živini zauvek. Sar onda vaćereja da o Čhavo e manušesoro valjani te merel? Kovai adava ‘Čhavo e manušesoro’?”
35 A o Isus phenđa lenđe: “O svetlost samo pana hari ka ovel maškar tumende. Phiren sar isi tumen svetlost, te na prelel tumen i tomina. Adalese so, ko phirela ki tomina, na džanel kaj džala. 36 Sar isi tumen svetlost, verujinen ano svetlost, te oven čhave e svetlosere.”
Kad phenđa adava, dželo hem garavđa pe olendar.
O Jevreja na verujinena ano Isus
37 Iako o Isus edobor čudesna znakija ćerđa anglo lende, on palem na verujinde lese. 38 A sa adava inele sar te pherđol okova so vaćerđa o proroko Isaija:
 
“Gospode, ko poverujinđa amare lafenđe
hem kase mothovđa pe o zoralo vas e Gospodesoro?”
 
39 Adalese našti ine te poverujinen, adalese so o Isaija phenđa hem akava:
 
40 “O Devel korjarđa lengere jaćha,
hem steđinđa lengere vile,
jaćhencar te na dikhen
hem vileja te na haljoven,
hem te na irinen pe,
te sasljarav len.”
 
41 O Isaija adava phenđa, adalese so dikhlja e Isusesiri slava hem vaćerđa olestar.
42 A čak hem but vođe e jevrejengere verujinde ano leste, ali na mangle te priznajinen zbog o fariseja, sar te na oven ikalde oti sinagoga. 43 Adalese so, više volinde o manuša te hvalinen len nego o Devel.
44 A o Isus vičinđa oto sa o glaso: “Ko verujini ana mande, na verujini samo ana mande, nego hem ano Okoleste kova bičhalđa man. 45 Hem ko dikhela man, dikhela hem Okole kova bičhalđa man. 46 Me injum o Svetlost savo alo ko sveto, da svako kova verujini ana mande te na ačhol ani tomina. 47 Ko šunela mle lafija, a na ćerela len, me na sudinava lese. Adalese so, me na aljum te sudinav e svetose, nego te spasinav o sveto. 48 Ko odbacini man hem na prihvatini mle lafija, isi le lesoro sudija: o Lafi savo vaćerđum ka sudini lese ko Poslednjo dive. 49 Adalese so, me na vaćerđum korkoro mandar, nego korkoro mlo Dad, kova bičhalđa man, naredinđa maje so te phenav hem so te vaćerav. 50 A me džanav da olesere naredbe dena večno dživdipe. Me vaćerava samo okova so mlo Dad phenđa maje te vaćerav.”