14
Meriba e Jovanesoro e Krstiteljesoro
(Mk 6,14–29; Lk 9,7–9)
1 Ko adava vreme o Irod, o vladari e Galilejakoro, šunđa e Isusese 2 hem phenđa ple slugenđe: “Adavai o Jovan o Krstitelj! Uštino taro mule hem adalese šaj te ćerel adala čudesija!”
3-4 A o Irod phenđa adava adalese so angleder dolinđa e Jovane, phandlja le hem frdinđa le ano phandlipe, adalese so o Jovan phenela lese ine da na tromal te lel romnjaće e Irodijada, ple phralesere e Filipesere romnja.
5 Manglja te mudari e Jovane, ali darandilo e narodostar, adalese so dikhle e Jovane sar proroko.
6 Ali kad inele e Irodesoro bijando dive, e Irodijadakiri čhaj čhelđa anglo gostija. Adava e Irodese but inele šukar. 7 Adalese halja sovli te del la sa so ka mangel.
8 A i daj pherđa la te vaćeri: “De man akate ko čaro o šero e Jovanesoro e Krstiteljesoro.”
9 E carose pelo žal, ali adalese so halja sovli anglo gostija naredinđa te ćeren pali lakiri volja, 10 i bičhalđa ple manušen te čhinen o šero e Jovanesoro ano phandlipe. 11 I ande lesoro šero ko čaro hem dinde le e čhajaće, a oj legarđa le pla dajaće. 12 I ale e Jovanesere učenici, lelje lesoro telo hem parunde le, i džele te vaćeren e Isusese so ulo.
O Isus parvari više oto pandž hiljade manušen
(Mk 6,33–44; Lk 9,10–17; Jn 6,1–14)
13 Kad šunđa o Isus adava, dželo adathar čamcoja ko jekh čučo than, te ovel korkoro. Ali o manuša šunde adava hem taro dizja phirindoj džele palo leste. 14 Kad o Isus iklilo taro čamco, dikhlja bute manušen, pelo lese žal olenđe hem sasljarđa e nambormen maškar olende.
15 Kad lelja te perel i rat, nakhle đi leste lesere učenici hem phende: “Ko akava than ništa nane, a već perela i rat. Te muke ine e manušen te šaj džan ko gava te činenfse hajbnase.”
16 A o Isus phenđa lenđe: “Na valjani te džan. Den len tumen nešto hajbnase.”
17 On phende lese: “Akate isi amen samo pandž mare hem duj maćhe.”
18 A ov phenđa: “Anen maje adava akari.” 19 I naredinđa o manuša te bešen ki čar.
Tegani lelja e pandže maren hem e duje maćhen, dikhlja nakoro nebo hem zahvalinđa e Devlese zako hajba. Phaglja o mare hem dinđa len ko ple učenici, a o učenici dinde len e manušenđe. 20 I sare hale đikote na čalile. Palo adava, dešu duj pherde korpe čedinde pe okolestar so ačhilo oto hajba. 21 A okola so hale inele đi ko pandž hiljade murša, bizo te dženen pe o đuvlja hem o čhavore.
O Isus phirela upro pani
(Mk 6,45–52; Jn 6,16–21)
22 I odmah palo adava o Isus terinđa e učenikonen te đerdinen ko čamco hem angleder oleste te džan ki aver strana oto jezero, đikote ov bičhali čhere e manušen. 23 Kad bičhalđa čhere e manušen, uštino ki gora, korkoro, te molini pe. Kad peli i rat, ov pana inele adari, korkoro. 24 A o čamco već inele dur e phuvjatar, hem lelje te khuven le o talasija, adalese so nakoro leste phudinđa i barval.
25 Đi sar maškaro trin hem šov o sati prekali rat, o Isus alo nakoro učenici phirindoj upro jezero. 26 Kad o učenici dikhle le sar phirela upro jezero, but darandile. Phende: “Adavai duho!” Hem oti dar lelje te vičinen.
27 Ali o Isus odmah phenđa lenđe: “Oven hrabra! Me injum. Ma daran!”
28 Ko adava, o Petar phenđa lese: “Gospode, te injan tu, naredin maje te avav kora tute upro pani!”
29 I o Isus phenđa lese: “Ava!”
O Petar iklilo taro čamco hem lelja te džal nakoro Isus phirindoj upro pani.
30 Ali kad dikhlja kobor zorali i barval, darandilo hem lelja te properel ano pani, i vičinđa: “Gospode, spasin man!”
31 O Isus odmah pružinđa plo vas hem dolinđa le, i phenđa lese: “Tikora verakere manušeja, sose sumnjinđan?”
32 I kad đerdinde ko čamco, i barval ačhili. 33 A o učenici ano čamco pele ko kočija anglo Isus hem phende: “Tu čače injan o Čhavo e Devlesoro!”
O Isus sasljari e nambormen ano Genisaret
(Mk 6,53–56)
34 I o Isus hem lesere učenici nakhle ki aver strana oto jezero, ki phuv e Genisaretakiri. 35 A kad o manuša taro adava than pendžarde e Isuse, sarijenđe taro sa adava krajo vaćerde so alo, i ande koro leste sa e nambormen. 36 Molinena le ine te mukel len samo te dolen pe upro lesere fostanesoro krajo. I ule saste sare kola dolinde pe.