16
E Isusesoro uštiba taro mule 
 (Mt 28,1–8; Lk 24,1–12; Jn 20,1–10)  
 1 Kad nakhlo o savato, i Marija Magdalena, i Marija e Jakovesiri daj, hem i Saloma činde mirisija sar te šaj džan hem te makhen e Isusesoro telo.   2 I rano sabale ko prvo dive oto kurko, kad o kham iklilo, lelje te džan ko grobo.   
 3 Odrumal pučena pe ine: “Ko ka cidel amenđe o bar taro udar e grobosoro?”   
 4 Ali kad resle, dikhle so o bar već inele cidime. A adava inele čače baro bar.   5 Kad đerdinde ko grobo, dikhle jekhe terne manuše ano parne šeja sar bešela oti desno strana, i darandile.   
 6 A ov phenđa lenđe: “Ma daran! Tumen rodena e Isuse e Nazarećanine, kova inele čhivdo ko krsto. Ov uštino taro mule hem nane akate. Ače o than kaj pašljarde lesoro telo.   7 Nego, džan hem vaćeren lesere učenikonenđe hem e Petrese: ‘Ov džala angla tumende ki Galileja. Adari ka dikhen le, sar so angleder phenđa tumenđe.’ ”   
 8 I o đuvlja iklile, i našle taro grobo, adalese so uklinđa len i dar hem lelje te tresinen. I nikase ništa na vaćerde, adalese so darandile.*Nesave purane rukopisija oto e Markosoro evanđelje završinena pe e oftone stihoja. Nekobor rukopisija isi len kratko završetak, a but rukopisija isi len po baro završetak hem nekobor rukopisija isi len soduj završeci (savei mothovde akate).   
(Po kratko završetak oto Evanđelje e Markosoro) 
 [Ali na nakhlo but i on sa adava vaćerde e Petrese hem avere učenikonenđe. Palo adava korkoro o Isus bičhalđa len taro istok đi ko zapad te vaćeren o sveto hem o nepropadljivo lafi te šaj o manuša zauvek te oven spasime. Amen.]   
(Po baro završetak oto Evanđelje e Markosoro) 
 O Isus mothoj pe e učenikonenđe 
 (Mt 28,9–10; Jn 20,11–18; Lk 24,13–35)  
 9 [Rano sabale ko prvo dive oto kurko, kad o Isus uštino taro mule, najangle mothovđa pe e Marijaće e Magdalenaće, kolatar angleder ispudinđa ine efta demonen.   10 Oj dželi hem vaćerđa adava okolenđe kola inele oleja, a kola tugujinena ine hem rovena.   11 Kad on šunde dai o Isus dživdo hem so oj dikhlja le, na verujinde laće.   
 12 Palo adava o Isus, ko aver obličje, mothovđa pe anglo duj džene olendar sar džana ine ko jekh gav.   13 On pendžarde e Isuse hem irinde pe te vaćeren adava averenđe, ali ni olenđe na verujinde.   
 14 Palo adava, o Isus mothovđa pe anglo dešujekh učenici sar hana ine maro zajedno. I ukorinđa len so na inolen vera hem soi lengere vile steđime, adalese so na verujinde okolenđe kola dikhle le palo lesoro uštiba taro mule.   
O Isus vaćeri e učenikonenđe so valjani te ćeren hem legarđola ko nebo 
 (Mt 28,16–20; Lk 24,36–53; Jn 20,19–23; Delja 1,6–11)  
 15 I phenđa lenđe: “Džan ko sa o sveto hem propovedinen o Šukar lafi sarijenđe.   16 Ko poverujini hem krstini pe, ka ovel spasime, a ko na poverujini, ka ovel osudime.   17 A akala znakija ka pratinen okolen kola verujinena: ano mlo anav ka ispudinen e demonen; ka vaćeren ano neve jezici;   18 te dolinde sapen vastencar, hem te pile nešto otrovno, ništa naka ovel lenđe; ka čhiven pumare vasta upro namborme hem on ka sasljoven.”   
 19 Kad phenđa lenđe adava, o Gospod Isus legardilo ko nebo, hem beštino ko počasno than, oti desno strana e Devlesiri.   
 20 I o učenici džele ko sa o thana te propovedinen, a o Gospod pomožinđa lenđe hem potvrdini ine o Lafi znakonencar save pratinde le.]  
*16:8 Nesave purane rukopisija oto e Markosoro evanđelje završinena pe e oftone stihoja. Nekobor rukopisija isi len kratko završetak, a but rukopisija isi len po baro završetak hem nekobor rukopisija isi len soduj završeci (savei mothovde akate).