1 Mi naaŋbiiriŋ, mii chɛ di mi liliisima a mu tigɛ Wia wu-zɔmɔ-la mi si bula pima. Ma laaba dii nɛ a chiŋ ba nyuŋ lɛ. 2 Wia wu-zɔmɔ-la nɛ laama tita, di ma nɛ kɛnu woruŋ. Ma sí leŋe duu nagɛ ari wialiŋ ma si laa dii bi bubuɔŋ kala kɛnɛ.

3 Wialiŋ mi si nia, u nɛ mi bula pipima. Wii-la wu-nyuŋ nɛ ŋla, ari Yesu suu la haachɛba wiaa nɛ, ari ba si ŋmuŋsɛ ŋii Wia teniŋ tuɔŋ. 4 U si suu ŋii, ba joŋu hugi, ka u sii suuŋ lɛ tapulaa batori chɛɛŋ, ari ba si ŋmuŋsɛ Wia teniŋ tuɔŋ ŋii. 5 Ŋii nɛ u laa sipaaŋ kɛŋ u titia ku dagɛ Piita, aŋ-na kɛŋ u titia ku dagɛ u naŋzɔɔba-la fii ari balia. 6 U ŋii hariŋ lɛ bua kubala u kɛŋ u titia ku dagɛ u haritooroo zɔ-banɔŋ ari daŋia. Niaa deeŋba dɔŋsuŋ ha hɛ ba miisiŋ lɛ, ka dɔŋsuŋ ma suu. 7 Ŋii hariŋ lɛ u kɛŋ u titia ku dagɛ Jeems, a kɛŋ u titia ku dagɛ u naŋzɔɔba-la kala maa. 8 Ba kala hariŋ lɛ nɛ u kɛŋ u titia ku dagɛmi maa. Mi-na paala nagɛ nii-la ba si lula, aŋ ka u lulluŋ ha bi yie nɛ. 9 Yesu naŋzɔɔba-la kala, mi nɛ paala ŋaa ba tuɔŋ ku-bie. U paala bi maga di ba kɛŋmi kaa yirɛ Wia naŋzɔɔ, bɛɛ wiaa mi to naasiŋ dɔgisɛ nialiŋ si laa Yesu wiaa dii aa hilimi nɛ. 10 Ama Wia dii zile mi lɛ woruŋ. U nɛ leŋe mi ŋaa nuu lɛɛlɛ, u zile ma bi pɛi ŋaa (u naŋzɔɔba-la tuɔŋ, mi nɛ ŋaa ba tuɔŋ ku-bie), ama mi nɛ faasa tiŋ kiŋkɛŋ, a kii ba kala. Mi titia doluŋ lɛ dee mi wuo titiŋ, ama Wia dol-la u si joŋo pimi nɛ tii. 11 Wii-la si maga nɛ, Wia wu-zɔmɔ-la la síi bul. Wu-zɔmɔ-la ba síi bul nɛ, mi ma bubul, u nɛ ma laa dii.

12 Di la nɛ bul Kirisito wiaa ari u si sii suuŋ lɛ nɛ, bɛɛ nɛ tii ma dɔŋsuŋ si di nuhuobiinee bi jaŋ suu aŋ sii suuŋ lɛ? 13 Di niaa nɛ bi jaŋ suu aŋ sii suuŋ lɛ, ŋii-na Kirisito bi suuŋ lɛ sie. 14 Di Kirisito nɛ bi suuŋ lɛ sie, wii-la la si bula pima ŋaa wu-pɛiba nɛ, ka ma si laa wialiŋ dii ma ŋaa pɛi nɛ. 15 U jaŋ nagɛ ari laa nyia wiaa pipi Wia nɛ, bɛɛ wiaa la bula ari u chisɛ Kirisito suuŋ lɛ nɛ. Di niaa nɛ bi jaŋ suu aŋ wuo sii suuŋ lɛ, ŋii-na Wia bi Kirisito chisa. 16 Di niaa nɛ bi jaŋ suu aŋ sii suuŋ lɛ, ŋii-na Kirisito bi suuŋ lɛ sie. 17 Di Kirisito nɛ bi suuŋ lɛ sie, ŋii-na wii-la ma si laa dii ŋaa pɛi nɛ, ma ha hɛ ma haachɛba lɛ. 18 U ŋii saa jaŋ dagɛ ari nialiŋ si laa Yesu wiaa dii aŋ suu ma lɛlɛ nɛ. 19 Di la yiɛlaa si hɛ Kirisito teeŋ jaŋ dɛrɛ dunia deeŋ lɛ, ŋii-na dunia niaa maga di ba mumɔŋla nɛ.

20 Ama wutitii nɛ, Kirisito sii suuŋ lɛ nɛ. U nɛ laa nialiŋ kala si suba sipaaŋ a sii suuŋ lɛ. Ba ma jaŋ to u hariŋ a sii suuŋ lɛ. 21 Ni-bala lɛ nɛ suuŋ to a kɛŋ nuu-kala. Ŋii titia nɛ ni-bala ma lɛ nɛ niaa jaŋ to a sii suuŋ lɛ. 22 Adam wiaa nɛ tii niaa susuu. Ŋii titia nɛ a tiŋ Kirisito ma wiaa, niaa jaŋ sii suuŋ lɛ a kɛŋ miisiŋ. 23 Nialiŋ si jaŋ sii suuŋ lɛ jaŋ tuto dɔŋɔba hariŋ. Kirisito nɛ jaŋ laa ba sipaaŋ. Di u nɛ miira kɔ, nialiŋ si laa u wiaa dii, ba ma jaŋ to hariŋ a sii suuŋ lɛ. 24 Ŋii hariŋ nɛ dunia didɛriŋ jaŋ yi. Kirisito jaŋ yuo dii dunia kuoroo ari ni-balaa ari nialiŋ síi dii doluŋ dunia deeŋ lɛ. U jaŋ joŋ kuorii-la a hɛ u Nyimma nisiŋ lɛ. 25 Ama u maga di Kirisito dii kuoruŋ, aŋ-na yuo dii u diŋdɔŋŋɔɔ kala, a kɛŋba kaa ku hɛ u naasiŋ bubuɔŋ. 26 U diŋdɔŋ-la u si jaŋ to hariŋ yuo dii nɛ ŋaa suuŋ. 27 Wia teniŋ tuɔŋ ba bula ari Wia joŋ kuŋ-kala a hɛ Kirisito nisiŋ lɛ nɛ. Di ba nɛ bul Wia teniŋ tuɔŋ di Wia joŋ kuŋ-kala a hɛ Kirisito nisiŋ lɛ nɛ, u bi naga ari la Nyimma Wia ma hɛ u nisiŋ lɛ nɛ. 28 Di Wia nɛ joŋ kuŋ-kala a hɛ Kirisito nisiŋ lɛ, u ŋii hariŋ lɛ, Kirisito ma jaŋ joŋ u titia a hɛ Wia nisiŋ lɛ, nii-la si joŋ kuŋ-kala hɛ u nisiŋ lɛ di Wia kɛŋ kuŋ-kala doluŋ.

29 Di niaa nɛ suba aŋ bi jaŋ sii suuŋ lɛ, ŋii-na, bɛɛ nɛ tii niaa yie leŋ ba chiŋ ba naaŋbiiri-la si suba nyuŋ lɛ a ŋaa ba foba Wii-chuɔlɛ liiŋ? Bɛɛ nɛ tii ma yie leŋ ba foba Wii-chuɔlɛ liiŋ? 30 Ŋii-na, bɛɛ nɛ tii la nina hɛɛŋ bua-na kala lɛ? 31 Bua-na kala lɛ mi ŋaa siri di mi suu nɛ. La kala si kɛŋ miisiŋ Kirisito Yesu teeŋ ŋii, mi jaŋ wuo bigisi mi titia lɛ a tiŋ ma wiaa. 32 La si mu Ɛfɛsis, niaa hoso ari baga kiaa si hoso ŋii nɛ, a faa chɛ di ba kpumi. Di mi nɛ fa yuo yuosuŋ deeŋ di mi laa yiriŋ koo kiaa, niaa teeŋ, u bubuɔŋ nɛ bɛɛ? Di nuu nɛ suba, ka u bi jaŋ sii suuŋ lɛ, ŋii-na má leŋ di la to la tuɔtɔrɛ wu-ŋaalaa lɛ dunia deeŋ lɛ. Niaa dɔŋsuŋ bul ŋla nɛ. Ba si, “Má leŋ di la dii kiaa a nyua siniŋ, bɛɛ wiaa maachie la jaŋ suu.” 33 Ama ma sí ma titia nyisu. Di ŋ nɛ ŋaa ni-zɔŋ aŋ tuto ni-bɔŋŋɔɔ hariŋ, ŋ ma jaŋ ku ŋaa ni-bɔŋ. 34 Má leŋ wu-yaayasiŋ ari ma haachɛba woŋbie-la. Ma dɔŋsuŋ wu-ŋaalaa naga ari ma bi Wia jiŋ. Ma dii hiisiŋ.

35 Nia dɔŋɔ jaŋ piɛsɛ, di ɛɛ nɛ nialiŋ si suba jaŋ wuo ŋaa a sii suuŋ lɛ? Di yari bɛɛba nɛ ba jaŋ kɛŋ? 36 Nii-la si piɛsɛ wiiŋ deeŋ ŋaa ni-tɔɔ nɛ. La jima ari di ŋ nɛ joŋ ku-doho a du̱u, ba bi jaŋ nyu ku-faliŋ, see ku-la ŋ si joŋo du̱u, laa sipaaŋ pua. 37 Di ŋ nɛ joŋ kuorimiiŋ koo mii-biiŋ a du̱u, nyuulii-la bi bii-la ŋ si joŋo du̱u wuo nagɛ. 38 Di ŋ nɛ du̱u kuŋ, Wia yie leŋ u nyu a nagɛ ŋii u síi chɛ nɛ. Kuŋ-na kala yie nyu a nagɛ u nagisiŋ nɛ. 39 Kialiŋ kala si hɛ dunia lɛ a kɛŋ miisiŋ, ba namia bi kubala ŋaa. Nuhuobiinee ari pusuŋ ari diibiisiŋ ari cheŋfilee namia bi kubala ŋaa. 40 Nialiŋ kala si hɛ Wia-jaŋ ari nialiŋ kala si hɛ tiŋteeŋ, ba yaraa bi dɔŋɔ naga. Kialiŋ si hɛ wia nyuŋ ari kialiŋ si hɛ tiŋteeŋ, ba zɔmuŋ bi dɔŋɔ naga. 41 Wii-pɔsuŋ kɛŋ u pulumuŋ nɛ, chɛnɛ ma kɛŋ u pulumuŋ, ka chɛŋwulaa ma kɛŋ ba pulumuŋ. Chɛŋwulaa ma tuɔŋ, dɔŋsuŋ ma pulla nɛ a kii dɔŋsuŋ.

42 Ŋii titia nɛ u nagɛ di niaa nɛ sii suuŋ lɛ. Ku-la ba si joŋo hugi jaŋ pua, ka ku-la si jaŋ sii suuŋ lɛ bi jaŋ kɔ duu pua. 43 Ku-la ba si jaŋ joŋo hugi lɔrɔ nɛ. Duu nɛ sii suuŋ lɛ, u jaŋ kɛŋ tula. Ku-la ba si joŋo hugi pugima nɛ, duu nɛ sii suuŋ lɛ, u jaŋ kɛŋ doluŋ. 44 Yara-la ba si jaŋ joŋo hugi nɛ la kɛŋ dunia lɛ ŋii. Ama yara-la si jaŋ sii suuŋ lɛ ŋaa yara-la Wia Diŋ-zɔŋ-la si jaŋ joŋo pila nɛ. Di la nɛ kɛŋ yaraa dunia deeŋ lɛ, u maga di la kɛŋ yaraa Wia teeŋ ma nɛ. 45 Wia teniŋ tuɔŋ ba ŋmuŋsa, “Nuhuobiiŋ-la Wia si bumo ŋaa yiriŋ nɛ Adam. Ŋii nɛ Wia wiese hɛu lɛ u kɛŋ miisiŋ.” Nuhuobiiŋ-la si to hariŋ kɔ nɛ ŋaa Kirisito. U níi to u Diŋ-zɔŋ-la lɛ a pi niaa miisiŋ. 46 U bi naga miisi-la Wia Diŋ-zɔŋ-la si joŋo pila nɛ laa sipaaŋ kɔ, ama miisi-la la si kɛnɛ dunia deeŋ lɛ nɛ laa sipaaŋ kɔ, ka miisi-la Wia Diŋ-zɔŋ-la si joŋo pila ma to hariŋ kɔ. 47 Nuhuobiiŋ-la si laa sipaaŋ kɔ dunia, tiariŋ nɛ Wia joŋo mɛu. Nii-la si to hariŋ kɔ-na lii Wia-jaŋ nɛ a kɔ. 48 Ba si kɛŋ tiariŋ nɛ mɛ Adam ŋii, ŋii titia nɛ nialiŋ kala ma miisiŋ si lii Adam teeŋ ŋaa tiariŋ nɛ. Kirisito si lii Wia-jaŋ ku tuu ŋii, ŋii titia nɛ nialiŋ si kɛŋ miisiŋ u teeŋ ma kɛŋ miisi-la si lii Wia-jaŋ. 49 La si kɛŋ nii-la ba si kɛŋ tiariŋ mɛ nagisiŋ ŋii, ŋii titia nɛ la jaŋ kɛŋ nii-la si lii Wia-jaŋ ma nagisiŋ. 50 Mi naaŋbiiriŋ, wii-la mi síi chɛ di mi bul nɛ ŋla: Nialiŋ ba si kɛŋ tiariŋ mɛ bi jaŋ wuo juu Wia kuorii-la tuɔŋ. Ku-la ma síi pua bi jaŋ wuo hɛ dimɛ deeŋ deeŋ a nagɛ ku-la si bi pua.

51 Má bee na, mi jaŋ bul wu-kpuŋkperisiŋ pima. La kala bi jaŋ suu. Ama bua kubala jaŋ kɔ di Wia kɛŋ la yaraa kala birimɛ. 52 Wiiŋ deeŋ jaŋ guu ŋaa nɛ. Di bua-la nɛ yie, Wia tiŋdaara jaŋ ŋmuu u nyile. Di u nɛ ŋmuu nyile-la, nialiŋ kala si laa Yesu wiaa dii aŋ suu jaŋ sii a wei. Ba bira bi jaŋ suu. La nialiŋ si hɛ la miisiŋ deeŋ lɛ aŋ bi suba maa, Wia jaŋ kɛŋla birimɛ. 53 Wia jaŋ kɛŋ yara-la síi pua kaa birimɛ di ba bira sí pua. Ŋii titia nɛ la yara-la ma síi suu, u jaŋ kɛŋba kaa birimɛ, di ba sí suu. 54 Bua kubala jaŋ yi la yaara-la síi pua bira bi jaŋ pua, la yara-la ma síi suu bira bi suu. Di bua-la nɛ yie, ba si bul wialiŋ Wia teniŋ tuɔŋ jaŋ ku ŋaa wutitii. Ba bula ari,

58 Ŋii wiaa mi naaŋbiiriŋ, má chiŋ wialiŋ ma si laa dii lɛ kpaŋ kpaŋ, a sí begilu. Má fiɛsɛ siiŋ a tiŋ la Tiina tiŋtiŋŋaa woruŋ. Ma jima ari Wia tiŋtimii-la ma síi tiŋ bi jaŋ kɔ duu ŋaa pɛi.