2
Wia Diŋ-zɔŋ-la kuu tuu
Ba gbieli-bal kubala chɛɛ ku yi baa yirɛ Pɛŋtikɔs. (Tapulii-la nɛ ba yie ta ba bagi-buŋbuŋ kiaa a kaa mu pi Wia.) Chɛɛ-la ba ku hilimi di-bala. Ba bi yiɛla di ba nii goŋ. U lii wia nyuŋ a ku tuu ari peli-baliŋ síi ŋaa ŋii, a juu su̱ dia-la tuɔŋ ba fa si hɔnɔ. Ŋii nɛ ba na kiaa a nagɛ nyiŋ-geli-biisiŋ. Ba nagisiŋ nagɛ neŋdelimee. Ba lii pisɛ. Nyiŋ-geli-bie kala togili nuu-kala si hɛ dia-la lɛ. Ba si togili nuu-kala lɛ ŋii, Wia Diŋ-zɔŋ-la hɛba kala lɛ, a piba doluŋ ba suomo bubul yiikori-yiri-yiriba ba si bi jiŋ.
Ju̱u tiŋŋaa dɔŋsuŋ ma fa hɛ Jerusalɛm lɛ aa fá Wia, a lii dunia sɛmɛ-na kala. Ni-daŋ-la si nii goŋ deeŋ, ba kala ku hilimi. Ba si hilimi ŋii, ba nia di baa bul wiaa ba titia yiikorusuŋ lɛ. U ŋaaba wu-kpuŋkpere. Ba faasa hiriki a bula pi dɔŋɔ, “Niaa deeŋba kala ŋaa Galilii tiŋŋaa nɛ. Ɛɛ nɛ saa ba bubul wiaa la nyimma yiikoro lɛ la ninii? La dɔŋsuŋ lii Paatia, dɔŋsuŋ lii Miidia, dɔŋsuŋ lii Ilam. La dɔŋsuŋ lii Mesopoteemia, dɔŋsuŋ lii Judiya, dɔŋsuŋ lii Kapadoosia, dɔŋsuŋ lii Pɔŋtɔs, dɔŋsuŋ ma lii Esia. 10 La dɔŋsuŋ lii Firijia, la dɔŋsuŋ lii Paŋfiilia, la dɔŋsuŋ lii Ijipiti, la dɔŋsuŋ ma lii Liibia sɛmɛ dɔŋɔ si kpagɛ taŋ-la ba síi yirɛ Sariini. La dɔŋsuŋ ma ŋaa nuhuɔraa a lii Rom. La dɔŋsuŋ ŋaa Ju̱u tiŋŋaa, la dɔŋsuŋ ŋaa niaa si bi Ju̱u tiŋŋaa ŋaa aŋ tuto Ju̱u tiŋŋaa hariŋ. 11 La dɔŋsuŋ lii Kiriiti, la dɔŋsuŋ lii Ariibia. La kalaa bul yiikoro dabaŋ dabaŋ nɛ, ka la nii di baa bul wiaa la yiikoro lɛ. Wia si tiŋ tiŋtiŋ-duori-la wiaa nɛ ba bubul ŋii.” 12 Ba kala hiriki, ba tuɔŋ vugimɛ, ba pipiɛsɛ dɔŋɔ, “Bɛɛ kuŋ nɛ ŋla?” 13 Dɔŋsuŋ ma sisieriba lɛ di ba bugo nɛ.
Piita bul Wia wiaa a pi niaa
14 Piita ari Yesu naŋzɔɔba-la fii ari kubala fa si hɛ dimɛ ŋii, Piita sii chiŋ a faasa bul wiaa a bul, “Mi naaŋbiiriŋ Ju̱u tiŋŋaa ari ma nialiŋ kala si hɛ Jerusalɛm lɛ. Má wuoli ma digilaa di mi bul wii-la si ŋaa a pima. 15 Ma biina niaa deeŋba bugo nɛɛ? Ba bi bugo. Chichuɔ-fiɛla deeŋ ba bi jaŋ wuo bugi. 16 Jowɛl ma fa bul wiiŋ deeŋ si ŋaa wiaa nɛ. U fa ŋaa nii-la síi bul wiaa, Wia Diŋ-zɔŋ-la doluŋ lɛ. U si,
17 ‘Wia si, ŋla nɛ u jaŋ ŋaa tapulaa didɛriŋ:
Mi jaŋ joŋ mi Diŋ-zɔŋ-la hɛ nuu-kala lɛ.
Ma biiriŋ ari ma toloo jaŋ bul wiaa mi Diŋ-zɔŋ-la doluŋ lɛ.
Ma bapuɔsi-biisiŋ ma jaŋ nina wiaa ari duosoo tuɔŋ.
Ma kuhiasiŋ ma jaŋ duduosi duosoo.
18 Chɛɛ-la mi jaŋ joŋ mi Diŋ-zɔŋ-la pi baala-la ari haala-la si ŋaa mi tiŋtinnaa
di ba kaa bubul wiaa, Wia Diŋ-zɔŋ-la doluŋ lɛ.
19 Mi jaŋ ŋiŋaa wu-kpuŋkperisiŋ wia nyuŋ,
aŋ ŋiŋaa wu-magilaa ma tiŋteeŋ lɛ.
Chaliŋ, nyiniŋ ari nyuɔ-bine jaŋ hɛ dimɛ.
20 Di taŋ nɛ pula maa, leriŋ jaŋ biri.
Chɛnɛ ma jaŋ fiɛsɛ a nagɛ chaliŋ,
ka di la Tiina tapul-bal-la-na yi.
21 Tapul-bii-la, nii-la kala si yirɛ la Tiina Wia, u jaŋ laau ta.’ ”
22 Ŋii nɛ Piita bira bul, “Iziral tiŋŋaa, má jegile nii wiaa deeŋba mi síi chɛ mi bula pima. Yesu si lii Nazarɛt, Wia nɛ timu. Wu-magilaa ari wu-kpuŋkperisiŋ Wia si leŋe u ŋaa ma siiŋ lɛ nɛ dagɛ ŋii. Ma ma jima nɛ. 23 Wia jima aŋ leŋ Yesu juu ma nisiŋ lɛ. Ma nɛ leŋe haachɛ tiŋŋaa kpaasu mɛrɛ daa-gɛsɛɛ nyuŋ u suu. 24 Ba si kpaasu daa-gɛsɛɛ nyuŋ ŋii u suu, Wia chisu suuŋ lɛ, a liisɛ hɛɛ-la u si na bua-la lɛ u síi suu. Suuŋ fa buu wuo kaa bibil. 25 Devit fa tiŋ wiiŋ deeŋ wiaa nɛ a bul,
‘Mi yie na mi Tiina.
U laa mi sipaaŋ a ŋaa mi hari-chinna, di wii sími juu.
26 U ŋii ŋaa mi tuɔtɔruŋ, mi bubul wiaa ma
ari tuɔtɔruŋ.
Mi jaŋ na wiese.
Mii yiɛlɛ wialiŋ Wia si jaŋ ŋaa lɛ nɛ.
27 Di mi nɛ suba, ŋ-na Wia bi jaŋ leŋ di mi hɛ lɛliŋ lɛ.
Ŋ bi cho di mi-na ŋ tiŋtinni-titii-la pua.
28 Ŋ dagɛmi woŋbie-la mi si jaŋ to a kɛŋ miisiŋ.
Ŋ si hɛ mi teeŋ jaŋ ŋaa di mi kɛŋ tuɔtɔruŋ woruŋ.’ ”
29 Ŋii nɛ Piita bira bul, “Mi naaŋbiiriŋ, mi jaŋ chaasa bul la naabalima Devit wiaa pima. U suba nɛ, ba joŋu hugi, u vaamiŋ ha pina nɛ la jaŋ lɛ. 30 U fa ŋaa nialiŋ síi bul wiaa, Wia Diŋ-zɔŋ-la doluŋ lɛ dɔŋɔ nɛ a wuo jiŋ wialiŋ Wia si si u jaŋ ŋaa pu. Wia ŋmiɛsa nɛ a bul duu jaŋ leŋ di Devit doho niaa dɔŋɔ, duu dii kuoruŋ u nyuŋ lɛ. 31 Devit si na wii-la Wia fa síi chɛ duu ŋaa, u wuo bubul ari Kirisito jaŋ sii suuŋ lɛ, a ma bul di Wia bi jaŋ leŋ duu hɛ lɛliŋ lɛ duu yaraa pua. 32 Yesu deeŋ nɛ Wia chisɛ suuŋ lɛ. La kala na a ŋaa wiiŋ deeŋ siada. 33 Wia chisu u sii a jila hɔŋ Wia sɛmɛ, ni-duoŋ di-hɔnuŋ, a bira pu u Diŋ-zɔŋ-la ari u fa si bul ŋii. Diŋ-zɔmuŋ deeŋ Yesu si joŋo hɛla lɛ jiniŋ, u nɛ wialiŋ ma síi na a ninii maa. 34 Devit titia fa bi Wia-jaŋ jila, ama u ta bula pa a tigɛ Yesu a bul,
‘La Tiina Wia bula pi mi Tiina
duu ku hɔŋ u sɛmɛ, ni-duoŋ di-hɔnuŋ,
35 see duu yuo dii u diŋdɔŋŋɔɔ kala dɛrɛ.’
36 Ma Iziral tiŋŋaa, ma jiŋ u sɛnɛ ŋaa wutitii ari Yesu deeŋ ma si kaa kpaasɛ daa-gɛsɛɛ nyuŋ, u nɛ Wia leŋ u ŋaa la Tiina. U nɛ bira leŋ u ŋaa Kirisito maa.”
37 Nialiŋ si nii wiiŋ deeŋ Piita si bula, u faasa wiwalimɛba kiŋkɛŋ. Ŋii nɛ ba piɛsɛ ba di Yesu naŋzɔɔba-la dɔŋsuŋ, “La naaŋbiiriŋ, bɛɛ kuŋ nɛ saa la jaŋ ŋaa?” 38 Ŋii nɛ Piita bula piba a bul, “Má birimɛ a lii ma haachɛba lɛ, aŋ leŋ di ba foma Wii-chuɔlɛ liiŋ Yesu Kirisito doluŋ lɛ, di Wia joŋ ma haachɛba chɛma, ka u joŋ u Diŋ-zɔŋ-la a dii zile ma lɛ. Wia fa si si u jaŋ joŋ u Diŋ-zɔŋ-la pi niaa, u tapuluŋ nɛ ŋla. 39 Wialiŋ Wia si bula, ma nɛ u bula pa, ma ari ma biiriŋ ari nialiŋ kala si lii di-boluŋ, nuu-na kala Wia si yira duu kɔ u teeŋ.” 40 Piita si bul ŋii, u sulba a paala chaasa bul wiaa dɔŋsuŋ yugɛ a bul, “Má liisɛ ma titia ni-bɔŋŋɔɔ deeŋba tuɔŋ.” 41 Ba tuɔŋ niaa yuga laa wialaa u si bula dii, ba foba Wii-chuɔlɛ liiŋ. Niaa ma si pɛ nialiŋ lɛ tapulii-la yi bui batori. 42 Ba joŋ ba nyuŋ kala hɛ Yesu naŋzɔɔba-la wu-bulia-la lɛ siifiɛsiŋ a kɛŋ nii-bala. Ba kala hɔnɔ aa dii kudiile-la Yesu fa sí si di baa dii aa liisi u wiaa, aŋ pɛ gbaara chuchuɔlɛ Wia.
Nialiŋ si laa Yesu wiaa dii di-hɔnuŋ
43 Ŋii nɛ ba kuŋ-kala fifá Wia, Yesu naŋzɔɔba-la ma ŋaa wu-kpuŋkperisiŋ ari wu-magilaa yugɛ kiŋkɛŋ. 44 Nialiŋ kala si laa wialiŋ dii, ba kala ku hihilimi bua-na kala lɛ, ba kiaa kala ma ŋaa kubala. 45 Ba yie joŋ ba kiaa ma yiyallɛ a kɛŋ moribie-la a kpikpaa dɔŋɔ magɛ ŋii kala nuu-kala síi chɛ. 46 Tapulii kala ba yie mu hilimi Wia-dia lɛ ari ba diisiŋ ma lɛ, a didii kudiile-la Kirisito fa sí si baa dii a liliisi u wiaa. Baa ŋaa ŋii ari zile ari tuɔtɔruŋ 47 a didɛnnɛ Wia. Niaa ma kala bibɛsɛba lɛ. Tapulii-na kala la Tiina Wia yie laa ni-falaa ta nɛ, ba kuu pɛ Yesu naŋzɔɔba-la lɛ.