1 La ta dɔŋɔ aŋ juu liiŋ daboro. La vɛŋ tegi tegi a mu lee kubala baa yirɛ Kɔs, a bira sii dimɛ. Taŋ si pula la mu lee kubala baa yirɛ Roodis, a bira lii dimɛ a mu Patara. 2 Dimɛ nɛ la na liiŋ daboro duu mu Fɔniisia. La juu mu. 3 La síi mu ŋii, la na lee kubala la na-gua, baa yirɛ Saapɔs. La kieli dimɛ a mu yi Siiria tiŋteeŋ. La mu chiŋ taŋ kubala lɛ baa yirɛ Taya. Dimɛ nɛ liiŋ daboro-la chɛ duu chiŋ di ba chaarɛ kiaa si hɛ liiŋ daboro-la lɛ. 4 La chɛ mu na nialiŋ si laa Yesu wiaa dii dimɛ. La hɔŋ ba teeŋ tapulaa balipɛ. Ba bula pi Pɔɔl Wia Diŋ-zɔŋ-la doluŋ lɛ duu sí Jerusalɛm mu. 5 La si hɔŋ dimɛ tapulaa balipɛ ŋii, la bira lii dimɛ a joŋ la woŋbiiŋ. Baalaa ari ba haalaa ari ba biiriŋ kɛŋla kaa lii taŋ-la tuɔŋ. La kala tuu kpirimi liiŋ niiŋ a chuɔlɛ Wia. 6 La ta dɔŋɔ dimɛ aŋ juu liiŋ daboro, ka ba ma miira mu dia.

7 La lii Taya lɛ a joŋ la woŋbiiŋ a mu taŋ kubala baa yirɛ Pitolimiiyas. La mu chuɔlɛ nialiŋ si laa Yesu wiaa dii dimɛ aŋ chua. 8 U taŋ si pula, la sii a mu Sizariya, a mu juu baal kubala dia baa yirɛ Filip. U fa gɔllɔ bul Wia wiaa nɛ aa pi niaa. U fa ŋaa nialiŋ balipɛ dɔŋɔ nɛ ba fa si liisa Jerusalɛm lɛ. 9 U fa kɛŋ toloo banɛsɛ nɛ. Ba fa bi balaba jaa aŋ fa bubul Wia wiaa Wia doluŋ lɛ. 10 La hɛ dimɛ ŋii tapulaa baŋmɛnɛ, di baal kubala lii Judiya tiŋteeŋ a ma kɔ, baa yirɛ Agabɔs. U fa ŋaa nii-la síi bul wiaa, Wia Diŋ-zɔŋ-la doluŋ lɛ nɛ. 11 U kɔ la teeŋ a laa Pɔɔl damɛrɛ a kaa vɔɔ u titia naasiŋ ari u nisaa aŋ bul, “Ŋla nɛ Wia Diŋ-zɔŋ-la bul, ‘Ju̱u tiŋŋaa jaŋ kɛŋ damɛrɛ deeŋ tiina a vɔbu ŋla Jerusalɛm lɛ, a joŋu hɛ nialiŋ si bi Ju̱u tiŋŋaa ŋaa nisiŋ lɛ.’ ”

12 La si nii wiiŋ deeŋ, la di nialiŋ fa si hɛ dimɛ sul Pɔɔl duu sí Jerusalɛm mu. 13 Ŋii nɛ Pɔɔl bula piba a bul, “Bɛɛ nɛ tii ma yiyel ŋla a ŋaa mi tuɔŋ chei ŋla? Di ba nɛ jaŋ kɛŋmi vɔɔ, koo di ba nɛ kpumi maa Jerusalɛm lɛ a tiŋ mi Tiina Yesu wiaa, mi sɛyɛ nɛ.” 14 U si bul ŋii, la na ari la buu wuo nyagaa bil. Ŋii nɛ la leŋ aŋ bul, “Wia jaŋ leŋ di wii-kala u síi chɛ u ŋaa duu ŋaa.”

15 Ŋii nɛ aŋ ka la ŋaa siri a sii mu Jerusalɛm. 16 Nialiŋ dɔŋsuŋ si laa Yesu wiaa dii a lii Sizariya ma to la hariŋ a mu, a kɛŋla kaa mu juu baal kubala dia baa yirɛ Mineesiŋ. U lii Saapɔs nɛ. U laa Yesu wiaa dii bua-la lɛ ba fa si suomo bubul Yesu wiaa pipi niaa nɛ.

17 La si yi Jerusalɛm, nialiŋ si laa Yesu wiaa dii dimɛ kɛŋla woruŋ. 18 Taŋ si pula, la di Pɔɔl mu di la na Jeems. La mua di nialiŋ kala si laa Yesu wiaa dii kuhiasiŋ kala hɛ dimɛ. 19 Ŋii nɛ Pɔɔl chuɔlɛba aŋ bula piba ŋii kala Wia si pɛu lɛ u tiŋ tiŋtiŋŋaa nialiŋ si bi Ju̱u tiŋŋaa ŋaa tuɔŋ.

20 Ba si nii wiiŋ deeŋ, ba lɔllɛ Wia aŋ bula pi Pɔɔl a bul, “La naaŋbii, bee na Ju̱u tiŋŋaa yuga si laa Yesu wiaa dii. Ba yi niaa bui bui bui a kala tuto wialiŋ woruŋ Moosis fa si ŋmuŋsa bil di niaa tuto. 21 Ba nii ŋ wiaa. Ba si ŋ dagɛ Ju̱u tiŋŋaa kala si hɛ nialiŋ si bi Ju̱u tiŋŋaa ŋaa tuɔŋ di ba via wialiŋ Moosis fa si ŋmuŋsa bil di niaa tuto, a bira bul di ŋ si di ba sí ba biiriŋ penee keru a sí Ju̱u tiŋŋaa naabalimaba wiaa to. 22 Ba jaŋ nii ari ŋ kɔ. Bɛɛ nɛ saa la jaŋ ŋaa? 23 Saa to la niiŋ wii-la la si si ŋŋ ŋaa. Baalaa banɛsɛ nɛ hɛ daha. Ba ta niiŋ nɛ Wia teeŋ, baa chɛ di ba liisɛ niiŋ deeŋ Wia teeŋ. 24 Kɛŋ baalaa deeŋba a ma toba lɛ, a ma piisɛ ŋ disinniŋ ta, a ti̱ŋ moribiee di ba ma piisɛ ba disinniŋ ta aŋ fuŋ ba nyusuŋ maa. Ŋ ŋaa ŋii nuu-kala jaŋ wuo to ŋii lɛ jiŋ ari wialiŋ kala ba si bula a tigɛŋ lɛ bi wutitii ŋaa. Ba jaŋ na ari ŋ ma titia ka to wialiŋ Moosis fa si ŋmuŋsa bil di niaa tuto nɛ. 25 Ama nialiŋ si laa Yesu wiaa dii aŋ bi Ju̱u tiŋŋaa ŋaa, la ŋmuŋsɛ teniŋ a bula piba di ba sɛyɛ di ba bira sí vuiŋ namia chaŋ, di ba bira sí pusuŋ chaliŋ ma dii, a sí pusuŋ si suu pimee dii, a liisɛ ba titia ba-chɔruŋ ari ha-chɔruŋ wu-ŋaalaa lɛ.” 26 Pɔɔl naŋdɔŋsuŋ si bul ŋii, u taŋ-pul, Pɔɔl kɛŋ baala-la banɛsɛmiŋ mu, ba kala piisɛ ba disinniŋ ta aŋ juu Wia-dia. U dagɛ nialiŋ si kpu pusuŋ pipi Wia tapulaa magɛ ŋii ba si jaŋ piisɛ ba disinniŋ ta, ka di ba kuŋ-kala-na kpu pusuŋ pi Wia. Tapulaa balipɛ nɛ u dagɛ.

27 Tapulaa balipɛ-la síi yi, Ju̱u tiŋŋaa dɔŋsuŋ si lii Esia na Pɔɔl duu hɛ Wia-dia lɛ. Ba nyisɛ ni-daŋ hɛ ba kɛŋ Pɔɔl. 28 Ba faasa kpia a bul, “Iziral timma, má ku pɛla lɛ. Baal-la si gɔllɛ lee kala a didagɛ wiaa lee-na kala a chichei la niaa síi to woŋbii-la, aa chei Moosis fa si ŋmuŋsɛ wialiŋ bil di niaa tuto maa, a bul wu-bɔŋŋɔɔ a tigɛ Wia-dia deeŋ ma lɛ, u níi kɔ daha ŋii. U paala kɛŋ Giriik tiŋŋaa kaa ku juu Wia-dia-la, a ŋaa leriŋ deeŋ kɛŋ disinniŋ.” Wii-la si tii ba bul ŋla: 29 Ba fa na baal kubala duu to Pɔɔl hariŋ taŋ-la lɛ. U yiriŋ nɛ Turɔfimɔs a lii Ɛfɛsis. Ba fa biina Pɔɔl kɛnu kaa juu Wia-dia-la nɛ. 30 Ŋii nɛ taawɛi sii taŋ-la kala lɛ, nialiŋ kala to dɔŋɔ a kɛŋ Pɔɔl a kɛnu kaa lɛrɛ lii Wia-dia-la lɛ. Ŋii nɛ aŋ ka ba guu kɛŋ Wia-dia-la boiŋniiree tɔ. 31 Ba síi walimɛ di ba kpuu, Rom laali-yuoroo kuhiaŋ nii ari taawɛi sii Jerusalɛm kala lɛ. 32 U si nii ŋii, u sii a guu liisɛ laali-yuoroo dɔŋsuŋ ari ba kuhiasiŋ, ba fá mu taawɛi-la leriŋ. Nialiŋ si nau ari laali-yuoro-la, ba bira bi Pɔɔl ŋmobo. 33 Laali-yuoroo kuhiaŋ-la mu kɛŋ Pɔɔl, a ŋaa ba kɛŋ chɔrumɔɔ balia kaa vɔbu. Ŋii nɛ u piɛsɛ nialiŋ a bul, “Kubɛɛ nɛ nia deeŋ? Bɛɛ nɛ u ŋaa chei?” 34 Ba kala ŋaa goŋ. Dɔŋsuŋ bubul wiiŋ deeŋ, dɔŋsuŋ ma bul wiiŋ deeŋ. Niaa fa síi ŋaa goŋ ŋii, laali-yuoroo kuhiaŋ-la bi wii-la si paala ŋaa wuo jiŋ. Ŋii nɛ u ŋaa u niaa kɛŋ Pɔɔl kaa mu laali-yuoroo dii-duoŋ. 35 Ba si yi dia-la lusuŋ choluŋ, nialiŋ kɛŋ Pɔɔl lilɛrɛ a wiwalimɛ di ba kpuu, ŋii nɛ laali-yuoro-la joŋu chuŋ. 36 Nialiŋ kala to u hariŋ a ŋaa goŋ a bubul, “Má kpuu.”

37 Ba si jil lusuŋ chol-la a chichɛ di ba juu dia-la, ŋii nɛ Pɔɔl sul laali-yuoroo kuhiaŋ-la duu leŋ duu bul wii pu. Ŋii nɛ laali-yuoroo kuhiaŋ-la piɛsɛ Pɔɔl a bul, “Ŋii-na ŋ nii Giriik wu-buluŋ nɛɛ? 38 Ŋ dee bi Ijipiti tiŋŋaa baal-la ŋaa, baal-la si suomo ŋaa taawɛi aŋ kɛŋ niaa bui banɛsɛ-la si kpu niaa a kaa mu giri-bine tuɔŋ?” 39 Pɔɔl si, “Ai, mi ŋaa Ju̱u tiina nɛ a lii Taasis, Siliisia tiŋteeŋ ta-baliŋ. Mii suluŋ di ŋ leŋ di mi bul wiaa pi nialiŋ.” 40 Ŋii nɛ u pu woŋbiiŋ. Pɔɔl si chiŋ lusuŋ chol-la lɛ ŋii, u kɛŋ u nisiŋ vigi di nialiŋ kɛŋ goŋ. Ŋii nɛ ba kala ŋaa fuii. Pɔɔl suomo bubul wiaa Ju̱u tiŋŋaa yiikoro lɛ.