6
Yesu pi niaa bui banɔŋ kudiilee
Mat. 14.13-21; Maak 6.30-44; Luuk 9.10-17
U ŋii hariŋ nɛ Yesu miira chol mugi-baliŋ kubala baa yirɛ Galilii mugi-baliŋ. U yiriŋ dɔŋɔ ma nɛ Tabiiras. Niaa yuga a tuto u hariŋ, bɛɛ wiaa ba fa na u si ŋaa wu-magila-la a vaarɛ nyanyal tiŋŋaa nɛ. Ŋii nɛ Yesu ari u haritooroo mu jil peeliŋ nyuŋ a hɔŋ dimɛ. Di Ju̱u tiŋŋaa diisiŋ kieliŋ gbiele-la ma kpaga. Ba si hɔŋ dimɛ, Yesu bee na di ni-daŋ níi kɔ u teeŋ ŋii. U piɛsɛ Filip a bul, “Nii nɛ la jaŋ na kudiilee a yɔɔ a pi niaa deeŋba kala di ba dii vɔgɛ?” Yesu titia fa jiŋ wii-la u si jaŋ ŋaa nɛ, ama u ta bul ŋii duu magisɛ Filip nɛ. Ŋii nɛ Filip bula pu a bul, “Di la nɛ yɔɔ boroboro a yi siidi bui balia maa, u bi niaa deeŋba wii-kala wuo ŋaa, ba dɔŋsuŋ paala bi mua mua maa na.” Ŋii nɛ di u haritooro dɔŋɔ hɛ dimɛ, baa yirɛ Aŋduru. U fa ŋaa Saamɔŋ Piita naaŋbie nɛ. U bula pi Yesu a bul, “Bii-bie kubala nɛ hɛ la tuɔŋ a kɛŋ boroboroba banɔŋ ari cheŋfilee balia. Ɛɛ nɛ saa kiaa deeŋba jaŋ wuo ŋaa niaa deeŋba?” 10 Ŋii nɛ Yesu bul di ba leŋ di nialiŋ hɔŋ. Di yaŋ bumo tɔsɛ lee-la. Ŋii nɛ nialiŋ hɔŋ. Ba tuɔŋ baalaa fa ŋaa bui banɔŋ nɛ. 11 Ŋii nɛ Yesu laa boroboroba-la a chuɔlɛ Wia, aŋ kaa kpaa nialiŋ si hɔnɔ. Ŋii nɛ u kɛŋ cheŋfilie-la ma kpaaba. Ba kuŋ-kala dii a vɔgɛ. 12 Ba si dii a vɔgɛ ŋii, u bula pi u haritooroo di ba mu paa boroboroba-la si ka, di kuŋ-kala sí lɛl. 13 Ŋii nɛ ba paa ku-kaana-la nialiŋ si die aŋ ka, a su̱ siŋsiŋ fii ari balia. 14 Nialiŋ si hɛ dimɛ a na Yesu si ŋaa wu-magiliŋ deeŋ, ba bul di wutitii, baala deeŋ sɛnɛ ŋaa nii-la síi bul wiaa, Wia Diŋ-zɔŋ-la doluŋ lɛ ba si si u jaŋ kɔ dunia nɛ.
15 Ŋii nɛ Yesu jiŋ ari ba ŋaa siri nɛ di ba ku fugu duu dii ba kuoruŋ. Ŋii nɛ u mu faa peeliŋ nyuŋ.
Yesu vɛŋ liiŋ nyuŋ
Mat. 14.22-33; Maak 6.45-52
16 Didaaniŋ, Yesu haritooroo tuu muga 17 a juu liiŋ daboro, a bira duoroo chol muga aa mu Kapɛnam. Taŋ bire di Yesu ha bi ba teeŋ kɔ. 18 Bua-la lɛ di pel-duo kubala maa lu a kɛŋ liiŋ kala ŋaa u viviisi. 19 Di u haritooro-la ma duoro a mu yi meel-daasiŋ batori koo banɛsɛ, aŋ na Yesu duu vɛŋ liiŋ nyuŋ a kukɔ daboro-la teeŋ. Ba si na ŋii, fawulluŋ kɛŋba. 20 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, “Ma sí leŋe di fawulluŋ kɛŋma, mi-na nɛ.” 21 Ŋii nɛ ba tuɔŋ tɔrɛ, ba joŋu hɛ liiŋ daboro-la tuɔŋ. Di liiŋ daboro-la guu yi lee-la ba fa síi mu.
Niaa yuga aa chɛ Yesu
22 Taŋ si pula, ni-daŋ-la bira chiŋ muga-la cholo sɛmɛ dɔŋɔ, lee-la ba si mua. Didaaŋ-la ba fa na liiŋ daboro kubala nɛ duu chiŋ dimɛ. Ba jima ari Yesu haritooroo duŋduŋa nɛ juu liiŋ daboro-la. Yesu tuo ba tuɔŋ. 23 Ba si chiŋ dimɛ ŋii, liiŋ daborusuŋ dɔŋsuŋ lii Tabiiras kɔ lee-la, a kpagɛ lee-la Yesu fa si chuɔlɛ Wia aŋ joŋ boroboro piba di ba dii. 24 Nialiŋ si na di Yesu tuo, u haritooroo ma tuo, ba sii juu liiŋ daborusu-la a mu Kapɛnam aa chɛu.
Yesu si duu nɛ ŋaa boroboro-la si kɛŋ miisiŋ
25 Nialiŋ si na Yesu muga-la cholo dɔŋɔ, ba piɛsu a bul, “La kuhiaŋ, bua bɛɛ lɛ nɛ ŋ kɔ daha?” 26 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, “Wutitii nɛ mi bulaa pima, maa chɛmi a tiŋ boroboro-la ma si dii vɔgɛ wiaa nɛ, ama wu-magila-la ma si na di mi ŋaa wiaa dee. 27 Ma sí ma doluŋ kala hɛ a chɛ kudiilee. Kudiile-la jaŋ chei, ama má tima chichɛ kudiile-la si jaŋ pima miisi-la si bi dɛrɛ. Kudiilee deeŋba mi-na Nuhuobiine Bie nɛ jaŋ pima, bɛɛ wiaa mi Nyimma Wia joŋ doluŋ hɛmi lɛ nɛ di mii ŋaa ŋii.” 28 Ŋii nɛ ba piɛsu, “Ɛɛ nɛ la jaŋ wuo ŋaa a tiŋ Wia tiŋtiŋŋaa?” 29 Ŋii nɛ u bul, “Tiŋtimii-la Wia si cho di maa tiŋ nɛ ŋla: Má laa mi wiaa dii, mi nɛ nii-la Wia si tima.” 30 Ŋii nɛ ba piɛsu, “Wu-magili bɛɛ nɛ ŋ jaŋ ŋaa di la na a laa ŋ wiaa dii? Bɛɛ nɛ ŋ jaŋ ŋaa? 31 Na la naabalimaba dii kudiilee nɛ giriŋ tuɔŋ baa yirɛ Mana. Wialiŋ ba si ŋmuŋsɛ Wia teniŋ tuɔŋ nɛ ŋla: Ba si,
‘U joŋ boroboro-la si lii wia nyuŋ nɛ a piba di ba dii.’ ”
32 Ŋii nɛ Yesu bul, “Mi bul wutitii nɛ aa pima. Kialiŋ Moosis si pima, u dee bima pa, Wia nɛ pima. Kudiile-la bima miisi-la si bi dɛrɛ ka pa. Mi Nyimma níi pi niaa boroboro titii-la si lii Wia-jaŋ. Kudiile-la joŋ miisi-la si bi dɛrɛ a pi dunia niaa. 33 Boroboro-la Wia si ta, u lii Wia-jaŋ nɛ a ku tuu. U nɛ pi dunia niaa miisiŋ.” 34 Ŋii nɛ ba bul, “La Tiina, ŋii-na vɛnɛ joŋ boroboro deeŋ pipila.” 35 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, “Mi nɛ ŋaa kudiile-la síi pi niaa miisiŋ. Nii-la kala si kɔ mi teeŋ, losuŋ bira bi jaŋ kɛŋ u tiina. Nii-la ma si laa mi wiaa dii, lii-nyuasuŋ ma bira bi jaŋ kɛnu. 36 Mi bula pipima ari ma nami nɛ, ama ma bi mi wiaa laa dii. 37 Nuu-na kala mi Nyimma si joŋo pimi, u jaŋ kɔ mi teeŋ. Niaa deeŋba kala si kɔ mi teeŋ, mi bi jaŋ kɔ di mi kiriba ta, 38 bɛɛ wiaa mi lii Wia-jaŋ ku tuu di mi ŋaa wialiŋ nii-la si tiŋmi síi chɛ nɛ, mi titia tuɔtɔrɛ wiaa dee. 39 Ŋla nɛ nii-la si tiŋmi chichɛ di mii ŋaa: di mi sí leŋe di nialiŋ u si joŋo pimi kuŋ-kala lɛl, ama di mi chuulɛba kala dunia didɛriŋ di ba kɛŋ miisiŋ. 40 Wialiŋ mi Nyimma síi chɛ nɛ ŋla: Di nuu-na kala si na mi-na u Bie a laa mi wiaa dii, duu jaŋ kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ. Dunia didɛriŋ maa, ba ma jaŋ chisu suuŋ lɛ duu kɛŋ miisiŋ.”
41 Ŋii nɛ Ju̱u timma-la suomo gugurimɛ wiaa. U si si u nɛ ŋaa kudiile-la si lii Wia-jaŋ ku tuu, ŋii nɛ tii ba gugurimɛ u wiaa ŋii. 42 Ŋii nɛ ba bul, “Baala deeŋ dee Josɛf bie Yesuu? La jiŋ u nyimma ari u naaŋ kala nɛ. Ɛɛ nɛ saa lɛɛlɛ u si duu lii Wia-jaŋ nɛ a ku tuu?” 43 Ŋii nɛ Yesu bira bula piba, “Má leŋ ma wialiŋ gurimuŋ. 44 Nuu-kala bi jaŋ wuo kɔ mi teeŋ, see di mi Nyimma-la si tiŋmi nɛ kɛŋ u tiina kaa kɔ mi teeŋ, di mi chisu suuŋ lɛ dunia didɛriŋ. 45 Nialiŋ síi bul wiaa, Wia Diŋ-zɔŋ-la doluŋ lɛ, ba ŋmuŋsɛ ŋla nɛ Wia teniŋ tuɔŋ. Ba si,
‘Wia jaŋ dagɛ niaa kala.’
Nuu-kala si ŋaa siri duu jegile nii wialiŋ Wia síi dagu, a gunnɛ u teeŋ, u nɛ jaŋ kɔ mi teeŋ. 46 U ŋii ma saa bi nagɛ ari nuu-kala na mi Nyimma Wia nɛ, see nii-la si lii Wia teeŋ. U duŋduŋa nɛ nau. 47 Wutitii nɛ mi bulaa pima, nii-la kala si laa mi wiaa dii, u jaŋ kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ. 48 Mi nɛ ŋaa kudiile-la síi pi niaa miisiŋ. 49 Ma naabalimaba dii kudiile-la ba síi yirɛ ‘Mana’ nɛ giriŋ tuɔŋ. Ari ŋii kala ba-na ha suba nɛ. 50 Ama kudiile-la si lii Wia-jaŋ ku tuu, di nuu nɛ diiba, u bi jaŋ suu. 51 Mi-na nɛ ŋaa kudiile-la si kɛŋ miisiŋ a lii Wia-jaŋ ku tuu. Di nuu nɛ dii kudiilee deeŋba, u jaŋ kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ. Mi yaraa namia nɛ ŋaa kudiile-la mi si jaŋ joŋo pi dunia niaa di ba kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ.”
52 Yesu si bul ŋii, Ju̱u tiŋŋaa suomo kɛŋ wii-la lilɛrɛ a bul, “Ɛɛ nɛ baala deeŋ jaŋ wuo ŋaa a joŋ u yaraa namia pila di la chaŋ?” 53 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, “Wutitii nɛ mi bulaa pima, di ma nɛ bi mi-na Nuhuobiine Bie yaraa namia chaŋa, a nyua mi chaliŋ maa, ma bi jaŋ kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ. 54 Nii-la kala si chaŋ mi yaraa namia, a nyua mi chaliŋ maa, u jaŋ kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ. Di dunia ma nɛ dɛrɛ, mi jaŋ chisɛ u tiina suuŋ lɛ duu kɛŋ miisiŋ, 55 bɛɛ wiaa mi yaraa namia sɛnɛ ŋaa kudiilee nɛ. Mi chaliŋ ma sɛnɛ ŋaa lii-nyualuŋ nɛ. 56 Nii-la kala si chaŋ mi yaraa namia-la a nyua mi chal-la, u jaŋ hɛ mi teeŋ a kaa mu wuu, mi ma jaŋ hɛ u teeŋ a kaa mu wuu. 57 Mi Nyimma-la si kɛŋ miisiŋ a tiŋmi ŋii, ŋii nɛ mi ma kɛŋ miisiŋ. Ŋii titia nɛ nii-la ma si chaŋ mi yaraa namia ma jaŋ kɛŋ miisiŋ a tiŋ mi wiaa. 58 Kudiile-la si lii Wia-jaŋ ku tuu nɛ ŋii. U bi naga kudiile-la ma naabalimaba si die aŋ ha suu nɛ. Nii-la kala si dii kudiilee deeŋba, u jaŋ kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ.” 59 Yesu bul wiaa deeŋba duu hɛ Kapɛnam tiŋteeŋ lɛ nɛ aa dagɛ niaa Wii-chuɔlɛ dia lɛ.
Wialiŋ si jaŋ pi niaa miisi-la si bi dɛrɛ
60 Niaa yuga a faa to Yesu hariŋ, a nii wialiŋ u si bula a bul, “Wiaa deeŋba u síi dagɛ, ba hɛyɛ kiŋkɛŋ. Kubɛɛ nɛ jaŋ wuo jegili wiaa deeŋba?” 61 Ba bi wii-kala bula, ka Yesu jiŋ ari u haritooro-la ka gurimɛ wiaa nɛ a tiŋ wialiŋ u si bula lɛ. Ŋii nɛ u piɛsɛba a bul, “Wiiŋ deeŋ leŋe ma na baaniŋ nɛɛ? 62 Ka di ma nɛ saa fa na mi-na Nuhuobiine Bie di mi miiraa mu lee-la mi si liaa? 63 Wia Diŋ-zɔŋ-la nɛ ku-la si pila miisi-la si bi dɛrɛ. Nuhuobiine yaraa doluŋ-na ŋaa pɛi nɛ. U bi miisi-la si bi dɛrɛ wuo pa. Wia Diŋ-zɔŋ-la wiaa nɛ mi bula pima. Ba jaŋ pima miisi-la si bi dɛrɛ. 64 Ama ma dɔŋsuŋ bi mi wiaa laa dii.” Buŋbuŋ kala Yesu fa jiŋ nialiŋ si bi u wiaa laa dii nɛ ari nii-la si jaŋ joŋu yallɛ. 65 Ŋii nɛ Yesu bira bul, “Wiiŋ deeŋ wiaa nɛ tii mi bula pima ari nuu-kala bi jaŋ wuo kɔ mi teeŋ, see di mi Nyimma pi u tiina woŋbiiŋ duu wuo kɔ.”
66 A tiŋ wiiŋ deeŋ wiaa ni-daŋ-la fa si to u hariŋ, ba miirɛ hariŋ. 67 Ŋii nɛ Yesu piɛsɛ u haritooroo fii ari balia-la a bul, “Ma ma cho di ma miirɛ mi hariŋ nɛɛ?” 68 Ŋii nɛ Saamɔŋ Piita piɛsu a bul, “La Tiina, kubɛɛ teeŋ nɛ saa la ma jaŋ mu? Wialiŋ ŋ síi bul níi pi niaa miisi-la si bi dɛrɛ. 69 Lɛɛlɛ la laa dii a jiŋ ari ŋ nɛ ŋaa Wia Tuɔ-pul Tiina.” 70 Ŋii nɛ Yesu piɛsɛba a bul, “Ma niaa fii ari balia dee mi liisɛɛ? Ama ma dɔŋɔ ŋaa diŋdɔŋ nɛ a ŋaa Sitaani tiina.” 71 Judas, Saamɔŋ Isikarɔt bie wiaa nɛ u faa bul ŋii. U fa hɛ u haritooro-la fii ari baliamiŋ tuɔŋ nɛ, ama u nɛ fa jaŋ joŋ Yesu yallɛ.