1 Bua kubala, chɛ-wiesii-la chɛɛŋ, Yesu ari u haritooroo to nyoŋso baga tuɔŋ bibal. Ŋii nɛ u haritooro-la bori nyoŋso-la a chichaŋ.

2 Di Farisii tiŋŋaa dɔŋsuŋ ma hɛ dimɛ a naba. Ba si naba ŋii, ba piɛsɛba a bul, “Bɛɛ nɛ tii ma ŋaa ŋla? Maa chei la chɛ-wiesii-la chɛɛŋ kisiŋ nɛ ŋii.” 3 Ŋii nɛ Yesu piɛsɛba a bul, “Ma bi wii-la Devit fa si ŋaa karimaa? Losuŋ fa si kɛnu ba di u hariŋ niaa, 4 u mu juu Wia-dia a joŋ boroboroba-la ba fa si kaa ku bil Wia sipaaŋ a chɔgɔ dii aŋ joŋo pi u hariŋ niaa maa, ba ma laa dii. U fa ŋaa kisiŋ nɛ ari ni-wogo si jaŋ joŋo dii, see nii-la si kpu pusuŋ pipi Wia duŋduŋa, ka Devit ari u niaa dii.” 5 Ŋii nɛ Yesu bira bula piba a bul, “Mi-na Nuhuobiine Bie nɛ ŋaa chɛ-wiesii-la tiina ŋii.”

6 Chɛ-wiesii-la chɛɛŋ dɔŋɔ Yesu bira juu Wii-chuɔlɛ dia a didagɛ niaa, di baal kubala ma fa hɛ dimɛ. U na-diiŋ nisiŋ suba nɛ. 7 Wia teniŋ kerichiba ari Farisii tiŋŋaa dɔŋsuŋ ma fa hɛ dimɛ. Baa chɛ di ba na wii nɛ a to ŋii lɛ a kɛŋ Yesu, a bul duu chei ba kisiŋ lɛ nɛ. Ba kala chaarɛ siaa bibenu di ba na ari u jaŋ vaarɛ baal-la chɛ-wiesii-la chɛɛŋ. 8 Ama Yesu fa jiŋ ba tuɔbiinaa kala nɛ. Ŋii nɛ u bula pi na-suu-la tiina a bul duu sii a ku chiŋ ba tutuɔbaaniŋ. Ŋii nɛ baal-la sii a mu chiŋ dimɛ. 9 Ŋii nɛ Yesu bira piɛsɛba a bul, “Ɛɛ nɛ la naabalimaba kisiŋ bul di la ŋiŋaa chɛ-wiesii-la chɛɛŋ? Di la pipɛ niaa lɛ koo di la dudɔgisɛba? Di la lilaa niaa miisiŋ koo di la kpukpuba?” 10 Yesu si bul ŋii, u beŋ nialiŋ kala fa si hɔŋ dimɛ golli aŋ bula pi na-suu-la tiina duu kɛŋ u nisiŋ tiɛnɛ. U kaa tiɛnɛ. U nisiŋ bira nagɛ u nagiŋ. 11 Yesu fa si ŋaa ŋii, baaniŋ faasa kɛŋ Farisii tiŋŋaa ari Wia teniŋ kerichiba-la. Ba vuvuurɛ ŋii ba si jaŋ ŋaau lɛ.

12 Tapulii kubala Yesu jil peeliŋ nyuŋ duu chuɔlɛ Wia. U chuɔlɛ Wia ŋii deeŋ deeŋ taŋ-pul. 13 Taŋ si pula, u yirɛ u haritooroo ba kɔ u teeŋ. Ŋii nɛ u liisɛ ba tuɔŋ niaa fii ari balia a kɛŋba kaa yirɛ u naŋzɔɔba maa. 14 Nialiŋ u si liisa nɛ ŋla: Saamɔŋ (Yesu fa kɛnu yiyirɛ Piita nɛ) ari u naaŋbie Aŋduru, ari Jeems ari Jɔɔŋ ari Filip ari Batolomi 15 ari Matiu ari Tɔmas ari Alifiyas bie Jeems, ari Saamɔŋ Zɛlɔt, 16 ari Jeems bie Judas, ari Judas Isikarɔt, nii-la si ku ŋaa zɛŋbɛ tiina.

17 Ŋii nɛ Yesu ari u naŋzɔɔba-la lii peel-la nyuŋ ku tuu a chiŋ tiŋteeŋ, di u haritooroo dɔŋsuŋ ma hɛ dimɛ a yugɛ. Niaa dɔŋsuŋ ma yuga a hɛ dimɛ a lii Judiya tiŋteeŋ, dɔŋsuŋ lii Jerusalɛm, dɔŋsuŋ ma lii Taya ari Saadɔŋ tiŋteeŋ a kpagɛ mugi-baliŋ niiŋ. 18 Niaa deeŋba kala kɔ di ba jegile nii wialiŋ Yesu síi bul nɛ aŋ ka duu vaarɛba. Nialiŋ dɔŋsuŋ ma hɛ dimɛ, jiŋ-bɔŋŋɔɔ kɛŋba. Yesu ŋaa ba duori. 19 Wia doluŋ nɛ hɛu lɛ u vivaarɛ niaa. Ŋii wiaa nɛ nialiŋ kala ninɛrikɛ di ba digu. Di ba nɛ digu, dol-la liiu lɛ, u ŋaa ba duori.

20 Yesu si vaarɛ nialiŋ dɛrɛ, u miira beŋ u haritooroo aŋ bul,

26 Di niaa kala yie bɛsɛma lɛ, ma ma jaŋ na hɛɛŋ, bɛɛ wiaa la naabalimaba Ju̱u tiŋŋaa ma bɛsɛ nialiŋ fa si nyia wiaa a bul di baa bul wiaa, Wia Diŋ-zɔŋ-la doluŋ lɛ nɛ.”

27 Ŋii nɛ Yesu bira dagɛ niaa a bula piba a bul, “Ma nialiŋ síi jegili mi teeŋ, mi bulaa pima di ma cho ma diŋdɔŋŋɔɔ aa ŋaa wu-zɔŋŋɔɔ nialiŋ si bɛrɛma lɛ. 28 U maga di maa sul Wia duu pɛ nialiŋ síi bul wu-bɔŋŋɔɔ ma lɛ a chuɔlɛ Wia pi nialiŋ síi dɔgisɛma. 29 Di nuu nɛ fallɛ ŋ na-gua chaŋkpaŋiŋ lɛ, kɛŋ ŋ na-diiŋ chaŋkpaŋiŋ ma birima pu duu fallɛ. Di nuu nɛ kɛŋ ŋ gɛri-baliŋ laa, wuri ŋ gɛri-bie ma pɛ pu. 30 Di ŋ nɛ kɛŋ kuŋ, di nuu piɛsɛ chichɛ, joŋo pu. Di nuu nɛ joŋ ŋ kuŋ maa, bira sí piɛsa laa. 31 Ma síi chɛ di niaa ŋiŋaa ŋii ma lɛ, má ma joŋ ŋii ŋiŋaaba lɛ.

32 Di ma nɛ cho nialiŋ si choma duŋduŋ, u bi maga di ma kɛŋ time, bɛɛ wiaa haachɛ diiree ma cho dɔŋɔ nɛ. 33 Di maa ŋaa wu-zɔŋŋɔɔ nialiŋ síi ŋaa wu-zɔŋŋɔɔ ma lɛ, ma bi time kɛnɛ, bɛɛ wiaa haachɛ diiree ma ŋaa ŋii nɛ. 34 Di ma nɛ joŋ kiaa a chiŋ nialiŋ ma si biina ba jaŋ wuo time pima aŋ vɔŋ niaa dɔŋsuŋ, ma bira bi time kɛnɛ, bɛɛ wiaa haachɛ diiree ma joŋ kiaa chichiŋ haachɛ diiree dɔŋsuŋ nɛ aŋ gbɛrɛ di ba bira ti̱ŋba ŋii titia. 35 Ama wialiŋ mi síi chɛ di ma ŋaa nɛ ŋla: Má cho ma diŋdɔŋŋɔɔ aa ŋaa wu-zɔŋŋɔɔ ba lɛ, a joŋ kiaa chiŋba aŋ sí gbɛrɛ di ba ti̱ŋma. Di ma nɛ ŋaa ŋii, Wia jaŋ leŋ di ma ŋaa u-na Wii-baliŋ biiriŋ, duu joŋ ku-bal-bal ti̱ŋma. Wia yie pɛ ni-bɔŋŋɔɔ ari nialiŋ ma kala si kɛŋ siiŋ lɛ nɛ. 36 Má fifá niaa nennige ari ma Nyimma Wia síi fá niaa nennige ŋii.

37 Ma sí ma dɔŋsuŋ tiŋŋaa wiaa laa jijiŋ a ma sí cheeriŋ joŋo piba. Di ma nɛ ŋaa ŋii, Wia ma bi jaŋ joŋ cheeriŋ pima. Má joŋ wiaa chɛ ma dɔŋsuŋ tiŋŋaa. Di ma nɛ ŋaa ŋii, Wia ma jaŋ joŋ ma wiaa chɛma. 38 Má ŋaa kiaa pipi ma dɔŋsuŋ tiŋŋaa. Di ma ŋaa ŋii, Wia ma jaŋ ŋaa kiaa a pima a ma jaŋ kɛŋ zile ma teeŋ. U jaŋ magisɛ kiaa chuɔrɛ a pima. Ku-la ŋ si kaa magisa pi ŋ dɔŋsuŋ tiŋŋaa, u titia nɛ Wia ma jaŋ kaa magisa piŋ.”

39 Ŋii nɛ Yesu bira magɛ namaga piba a bul, “Nyulima bi jaŋ wuo a kɛŋ nyulima dɔŋɔ daaŋ lɛ. Di u nɛ ŋaa ŋii, ba kala balia jaŋ tel buɔtuoŋ lɛ. 40 Sukuuri-bie bi u kerichi ka kii, ama di kerichi-la dagɛ bile dɛrɛ, u jaŋ wuo magɛ u kerichi-la. 41 Ɛɛ nɛ ŋ jaŋ wuo na daa-bie si tel ŋ naaŋbie siiŋ lɛ aŋ bi daa-bal-la si tel ŋ titia siiŋ lɛ ka na? 42 Ŋ bi jaŋ wuo bula pi ŋ naaŋbie a bul duu leŋ di ŋ liisɛ daa-bie-la si hɛ u siiŋ lɛ, aŋ paala bi daa-bal-la si hɛ ŋ titia siiŋ lɛ ka na. Ŋ-na kaŋfugi tiina, laa sipaaŋ liisɛ daa-bal-la si hɛ ŋ titia siiŋ lɛ, ka ŋ siaa wuo na, ŋii nɛ ŋ ma jaŋ wuo pɛ ŋ naaŋbie lɛ a liisɛ daa-bie-la si hɛ u siiŋ lɛ a pu.”

43 Ŋii nɛ Yesu magɛ namaga a pi niaa a bul, “Tia-la si kɛŋ yarifiɛlaa bi jaŋ nɛŋ nɛŋ-lɔrunuŋ, aŋ ka tia-la si bi yarifiɛlaa kɛnɛ ma bi jaŋ nɛŋ nɛŋ-zɔŋŋɔɔ. 44 Tia-la nɛnɛɛ nɛ yie dagɛ tia-la yiri. Sɔjaamiŋ bi tutogo naŋbilaa ka nɛŋ, sɔguŋ-gbeŋe ma bi chichuɛŋ ka nɛŋ. 45 Ni-zɔmuŋ kɛŋ tuɔbiiŋ-zɔŋŋɔɔ nɛ u tuɔŋ lɛ aa ŋaa wu-zɔmɔ-la u síi biinu. Ni-bɔmuŋ ma kɛŋ tuɔbiiŋ-bɔŋŋɔɔ nɛ u tuɔŋ lɛ a maa ŋaa wu-bɔmɔ-la u síi biinu u tuɔŋ lɛ. Ŋ tuɔbiinaa si kɛŋ wii-la nɛ, u nɛ ŋ niiŋ bubul.”

46 Ŋii nɛ Yesu bira bul, “Bɛɛ nɛ tii ma kɛŋmi yiyirɛ ‘La Tiina, la Tiina,’ aŋ bi wialiŋ mi síi bula pima ka ŋaa? 47 Nii-la kala si kɔ mi teeŋ a jegile nii mi niiŋ wiaa a tutoba, mi jaŋ dagɛma ŋii u si naga. 48 U nagɛ baala si saa dia nɛ a lu dia-la geŋtine, u faasa tuu kpaginyiliŋ nyuŋ. Ŋii nɛ duonuŋ nii, fuoŋ su̱ a pɛllɛ yagɛ dia-la, ka dia-la bi jigise maa, bɛɛ wiaa u saau woruŋ nɛ. 49 Ama nii-la si jegile nii wialiŋ mi si bula aŋ biba to, u nagɛ baal-la si saa u dia tiŋteeŋ aŋ bi geŋtine luo u tuu nɛ. Ŋii nɛ duonuŋ nii, fuoŋ su̱, liiŋ pɛllɛ yagɛ dia-la, dia-la kala tel wuru.”