1 Bua-la lɛ Yesu fa si bul wiaa pipi niaa, nialiŋ dɔŋsuŋ fa si hɛ dimɛ bul wiaa pu a mu tigɛ Paalit lɛ, u fa si kpu Galilii tiŋŋaa dɔŋsuŋ ŋii. U kpuba bua-la lɛ ba síi kpu pusuŋ pipi Wia nɛ. 2 Ŋii nɛ Yesu piɛsɛba a bul, “Ma biina ari Galilii tiŋŋaa deeŋba Paalit si kpua nɛ ŋaa haachɛ a kii Galilii tiŋŋaa dɔŋsuŋ kalaa? 3 Ai, ŋii dee. Di ma nɛ bi birima lii ma haachɛba lɛ, ma kala jaŋ suu ari niaa deeŋba si suu ŋii. 4 Nialiŋ fii ari chori ma fa si hɛ dimɛ, dii-duduoŋ tele ŋmooba kpu Siloom lɛ. Ma biina ari ba nɛ ŋaa haachɛ a kii nialiŋ dɔŋsuŋ kala fa si hɛ Jerusalɛm lɛ koo? 5 Ai, ŋii dee. Mi bulaa pima, di ma kala bi birima lii ma haachɛba lɛ, ma kala jaŋ suu niaa deeŋba fa si suu ŋii.”

6 Ŋii nɛ Yesu magɛ namaga a pi niaa a bul, “Baal kubala nɛ fa hɛ dimɛ. U fa kɛŋ tutogo nɛ u baga lɛ. Tutogo-la nɛniŋ yi, u mu a chichɛ nɛnɛɛ tutogo-la lɛ. U bi nɛŋ kala na. 7 Ŋii nɛ u bula pi u bagi-paara a bul, ‘Jisiŋ batori nɛ ŋla tia-la si bi nɛnɛ, u maga di ŋ kere ta nɛ. U china tɔ leriŋ nɛ.’ 8 Ŋii nɛ bagi-paari-la bula pu a bul, ‘Mi kuhiaŋ, leŋ duu chiŋ jina deeŋ ma lɛ di la na. Mi jaŋ huro golli u bubuɔŋ a hɛ na-biniŋ. 9 Di u nɛ nɛnɛ hariŋ jina-la lɛ, u jaŋ zɔŋ. Di u nɛ bi nɛnɛ, kere ta.’ ”

10 Chɛ-wiesii-la chɛɛŋ kubala Yesu juu Wii-chuɔlɛ dia a didagɛ niaa Wia wiaa. 11 Di haal kubala hɛ dimɛ. Jiŋ-bɔŋ kubala nɛ kɛnu a ŋaa uu wiilɛ. U wiilɛ ŋii a yi jisiŋ fii ari chori. U fa kɛnu bori nɛ. U bi wuo tiɛnaa chiŋ. 12 Yesu si na haal-la, u yiru a bul, “Haal, ŋ duoro nɛ. Ŋ nyanyalii-la lii-ŋ lɛ nɛ.” 13 Ŋii nɛ u joŋ u nisaa a daŋ haal-la lɛ. Haal-la guu tiɛnɛ u titia a dɛnnɛ Wia. 14 Ŋii nɛ Wii-chuɔlɛ dia-la kuhiaŋ na baaniŋ ari Yesu si vaarɛ niaa chɛ-wiesii-la chɛɛŋ. U bula pi nialiŋ a bul, “Tapulaa balidu nɛ hɛ dimɛ. U maga di la tiŋ tiŋtiŋŋaa tapulaa deeŋba pɛgɛ di ba vaarɛma, ama chɛ-wiesii-la chɛɛŋ dee.” 15 Ŋii nɛ la Tiina Yesu bula piba a bul, “Ma kaŋfugi tiŋŋaa deeŋba, ma tuɔŋ kubɛɛ nɛ bi nɛɛŋ koo u kakumo puro kaa lii u nyunyua liiŋ chɛ-wiesii-la chɛɛŋ? 16 Haala deeŋ ŋaa Abiraham doho nuu nɛ. Sitaani kɛnu vɔɔ bil jisiŋ fii ari chori. U saa bi maga di la laau ta chɛ-wiesii-la chɛɛŋ koo?” 17 U si bul ŋii, hiisiŋ kɛŋ u diŋdɔmɔ-la kala, aŋ ka nialiŋ ku-kaanaa tuɔŋ tɔrɛ ari Yesu si ŋaa wu-kpuŋkpere-la.

18 Ŋii nɛ Yesu piɛsɛ nialiŋ a bul, “Bɛɛ kuŋ nɛ mi jaŋ kɛŋ Wia kuorii-la kaa magisɛ? Ɛɛ nɛ Wia kuorii-la nagɛ? 19 U nagɛ ku-doho kubala ba kaa yirɛ masitad nɛ. Baal kubala joŋo du̱u u baga lɛ. U nyu a waa a birimɛ tia. Ŋii nɛ diibiisiŋ ku sua ba dɛlliŋ u naakelee lɛ.”

20 Ŋii nɛ Yesu bira piɛsɛba a bul, “Bɛɛ kuŋ nɛ mi bira jaŋ kɛŋ Wia kuorii-la a kaa magisɛ? 21 Wia kuorii-la nagɛ si-buruŋ ba si kaa hɛ munuŋ lɛ, u sii a puɔrɛ nɛ. Haala joŋ munuŋ a hɛ tasi-gbaŋa tuɔŋ, a joŋ si-buruŋ a kaa kuosi. U dieni mua, ka muŋ-la sii su̱ tasi-gbaŋa-la kala.”

22 Ŋii nɛ Yesu mu Jerusalɛm diiriŋ. U síi mu ŋii, u gɔllɛ ta-balaa ari ta-biisiŋ a didagɛ niaa. 23 Ŋii nɛ nuu kubala ku piɛsu a bul, “La Tiina, nialiŋ Wia si laa ta, ba jaŋ ŋaa niaa muapilii duŋduŋ koo?” 24 Ŋii nɛ Yesu bula pi niaa a bul, “Di ma níi chɛ di ma juu Wia kuorii-la tuɔŋ, u maga ari ma to boi-la si bi jal nɛ. Má hɛ doluŋ a to boi-la a juu. Mi jaŋ bula pima, niaa jaŋ yugɛ a wiwalimɛ di ba to lee-la juu aŋ walima lɔl. 25 Tapulii kubala dia-la tiina jaŋ sii a kɛŋ u boiŋ tɔ. Ka ŋ-na jaŋ hɛ hariŋ a suomo du̱ boro-la a bul, ‘La Tiina, kɛŋ boi-la suri a pila.’ Ŋii nɛ u jaŋ bula pima a bul, ‘Mi bi lee-la ma si lia jiŋ.’ 26 Ma ma jaŋ bula pu a bul, ‘La di ma kala nɛ fa hɔŋ di-bala a dii kiaa. Ŋ dagɛla ŋ wiaa la jaŋ ma lɛ.’ 27 Ŋii nɛ u jaŋ bira bula pima a bul, ‘Mi bi lee-la ma si lia jiŋ. Má suusa lii mi teeŋ. Ma kala ŋaa ni-bɔŋŋɔɔ nɛ.’ 28 Tapulii kubala ma jaŋ na Abiraham ari Aizik ari Jekɔb, ari nialiŋ kala síi bul wiaa, Wia Diŋ-zɔŋ-la doluŋ lɛ di ba hɔŋ Wia kuorii-la tuɔŋ, ka ma-na jaŋ hɛ jeeŋ hariŋ a na baaniŋ a yiyel aŋ didiŋ ma nyilaa, aŋ bi wuo juu. 29 Niaa jaŋ lii dunia sɛmɛ-na kala a hɔŋ Wia kuorii-la tuɔŋ aa gbieli. 30 Ama kuhiasiŋ yuga a jaŋ ku birimɛ haŋbiisiŋ. Haŋbiisiŋ yuga a ma jaŋ ku birimɛ kuhiasiŋ.”

31 Bua-la titia lɛ nɛ Farisii tiŋŋaa dɔŋsuŋ kɔ Yesu teeŋ a bula pu a bul, “Lii daha, bɛɛ wiaa Hɛrɔd ka chɛ duu kpuŋ nɛ.” 32 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, “Má mu bula pi nyinyisɛri-la, mi jaŋ kiri jiŋ-bɔŋŋɔɔ aŋ vaarɛ niaa jiniŋ ari chie. Chieto mi jaŋ tiŋ mi tiŋtiŋŋaa dɛrɛ. 33 Ari ŋii kala, u maga di mi ha hɛ mi woŋbiiŋ lɛ jiniŋ ari chie ari chieto kala. U bi woŋbii kɛnɛ di ba kpu nialiŋ síi bul wiaa, Wia Diŋ-zɔŋ-la doluŋ lɛ lee-kala see Jerusalɛm lɛ. 34 Ma Jerusalɛm niaa, ma yie kpu nialiŋ síi bul wiaa, Wia Diŋ-zɔŋ-la doluŋ lɛ, a joŋ tabiaa a yagɛ tiŋdaara-la Wia si tima di ba kɔ ma teeŋ. Naaŋsiiŋ yuga nɛ mi fa cho di mi chu tɔ ma niaa kala, ari ji̱miŋ si yie chu tɔ u biiriŋ ŋii, ka ma bi sɛyɛ. 35 Bee na, Wia jaŋ leŋ ma jáŋ pima. Ma bira bi jaŋ nami, see bua-la lɛ ma si jaŋ chuɔlɛmi a bul, ‘Wia jaŋ pɛ nii-la síi kɔ la Tiina Wia doluŋ lɛ.’ ”