1 Ŋii nɛ Yesu bira magɛ namaga piba a dagɛba di ba chuchuɔlɛ Wia bua-na kala lɛ a sí leŋ. 2 U si, di sariya diiru nɛ fa hɛ dimɛ taŋ kubala lɛ. U fa bi Wia ka fá. U bi nuhuobiinee ma jirima ka joŋ. 3 Yo-haal kubala ma nɛ fa hɛ taŋ-la lɛ. U yie vɛnɛɛ mu sariya diiri-la teeŋ a susulu duu pɛu lɛ di u wuo dii sariya a lo u diŋdɔmɔ. 4 Buŋbuŋ kala baal-la via duu pɛu lɛ. Ama u si yie vɛnɛɛ kɔ u teeŋ ŋii, ŋii nɛ baal-la bula pi u titia a bul, “Mi paala bi Wia ka fá, mi bi nuhuobiinee ma jirima ka joŋ. 5 Ama yo-haala deeŋ si vɛnɛɛ walimɛmi ŋii, mi jaŋ pɛu lɛ duu dii u sariya. Ŋii dee u ha jaŋ vɛnɛ wiwalimɛmi di mi lɔl.” 6 Ŋii nɛ la Tiina Yesu bira bula pi niaa a bul, “Má jegile nii wialiŋ sariya diiri-la si bi wutitii kɛnɛ si bula. 7 Ma saa biina Wia saa bi jaŋ wuo pɛ nialiŋ u si liisa lɛ di ba níi laa ku-siŋŋaa? Di ba níi yel u teeŋ wiihɛyɛ ari titaŋiŋ kala, u bi jaŋ dieni aŋ pɛba lɛ. 8 Mi jaŋ bula pima, u jaŋ pɛba lɛ di ba laa ku-siŋŋaa. U jaŋ ŋaa ŋii lima lima. Ama bua-la lɛ mi-na Nuhuobiine Bie si jaŋ miira kɔ, mi jaŋ na nialiŋ si ŋaa mi yarida, koo?”

9 Yesu bira magɛ namaga a pi nialiŋ si biina ba tuɔŋ lɛ di ba kɛŋ tuɔ-pula aŋ lilieni ba dɔŋsuŋ tiŋŋaa kala. U bula piba a bul, 10 “Baalaa balia nɛ sii mu Wia-dia di ba chuɔlɛ Wia. Dɔŋɔ lii nialiŋ ba síi yirɛ Farisii tiŋŋaa tuɔŋ nɛ. Dɔŋɔ-la ma ŋaa laŋpoo lilaaru nɛ. 11 Farisii tiina-la sii chiŋ a chuɔlɛ Wia ŋla u tuɔŋ lɛ a bul, ‘La Tiina Wia, mii lɔlluŋ ari mi si bi niaa dɔŋsuŋ naga, nialiŋ si gɔllɔ kɛŋ niaa kiaa lilaa, koo nialiŋ si bi wutitii kɛnɛ, koo nialiŋ si gɔllɔ chɛ niaa haalaa. Mi bi laŋpoo lilaara deeŋ ma si hɛ daha naga. 12 Mi yie vɔɔ niiŋ bulia nɛ yɔbɔ-na kala lɛ. Ku-la kala mi si na, mi yie kaa kpaa leree fii nɛ a joŋ dɔŋɔ piŋ.’ 13 Ka laŋpoo lilaari-la chiŋ di-bolii. U paala bi u siaa ma kaa wul wia nyuŋ aŋ paa u nisaa chuŋ u nyuŋ lɛ aŋ bul, ‘Wia, fámi nisusuŋ. Mi ŋaa haachɛ diiru nɛ.’ ” 14 Ŋii nɛ Yesu bira bul, “Mi jaŋ bula pima ari Wia joŋ laŋpoo lilaari-la haachɛba chɛu, u mu dia. Ama u bi ŋii ŋaa Farisii tiina-la lɛ. Nii-la kala síi bigisi u titia lɛ, Wia jaŋ kɛnu muuri. Ama nii-la si kɛŋ u titia muuri, Wia jaŋ ŋaa duu yugɛ.”

15 Niaa dɔŋsuŋ kɛŋ ba haŋbiisiŋ ma kɔ Yesu teeŋ duu joŋ u nisiŋ daŋba lɛ di Wia pɛba lɛ. Yesu haritooroo naba a kpiaba lɛ. 16 Ba si kɔ ŋii, u bula pi u haritooro-la a bul, “Má leŋ di haŋbiisi-la kɔ mi teeŋ. Ma síba kiru. Nialiŋ si jaŋ juu Wia kuorii-la tuɔŋ nagɛ haŋbiisiŋ deeŋba nɛ.” 17 U bira bula pi niaa a bul, “Wutitii, mi bulaa pima, nii-la kala si bi Wia to a nagɛ haŋbie si yie to u nyimma ari u naaŋ ŋii, u bi jaŋ wuo juu Wia kuorii-la tuɔŋ.”

18 Ŋii nɛ Ju̱u tiŋŋaa kuhiaŋ kubala kɔ Yesu teeŋ a piɛsu, “Mi kuhia-zɔmuŋ, ɛɛ nɛ mi jaŋ ŋaa a kɛŋ miisi-la si bi dɛrɛ?” 19 Ŋii nɛ Yesu piɛsu a bul, “Bɛɛ nɛ tii ŋ yirɛmi kuhia-zɔmuŋ? Nuu-kala bi zɔŋ see Wia. 20 Ŋ jiŋ wialiŋ ba si ŋmuŋsa bil di ma tuto nɛɛ? Ba nɛ ŋla: Sí ŋ dɔŋɔ tiina haala chɛ. Sí niaa kpu. Sí gaa. Di ŋ ŋaa daŋsia wii lɛ, sí wiaa nyia, fifá ŋ nyimma ari ŋ naaŋ.” 21 Ŋii nɛ baal-la bul, “Mi to wiaa deeŋba kala mi haŋbiiriŋ lɛ.” 22 U si bul ŋii, Yesu bula pu a bul, “Wu-bala nɛ ka ŋ ha jaŋ ŋaa. Joŋ ŋ kiaa kala a yallɛ, a joŋ moribie-la a pi summoo, aŋ ku tomi. Ŋ nɛ ŋaa ŋii, ŋ jaŋ kɛŋ kiaa Wia-jaŋ lɛ.” 23 Baal-la si nii wiiŋ deeŋ, u tuɔŋ kala chei, bɛɛ wiaa u fa kɛŋ kiaa nɛ woruŋ. 24 Yesu si na di u tuɔŋ cheye, u bul, “U ŋaa wu-duo nɛ ari nialiŋ si kɛŋ kiaa si jaŋ wuo juu Wia kuorii-la tuɔŋ. 25 U bi hɛi ari buŋtaŋŋa si jaŋ wuo to gɛri-hɛmiŋ buɔŋ lii ari u si hɛyɛ ŋii nii-la si kɛŋ kiaa si jaŋ wuo juu Wia kuorii-la tuɔŋ.”

26 Nialiŋ si nii Yesu si bul ŋii, ba piɛsu a bul, “Kubɛɛ nɛ saa Wia jaŋ laa ta?” 27 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, “Wii-la si jaŋ kperi nuhuobiine, u bi Wia wuo kperi. Wia wuo wii-kala ŋaa nɛ.” 28 Ŋii nɛ Piita bula pu a bul, “Bee na, la leŋ la diisiŋ nɛ aŋ tuto ŋ hariŋ.” 29 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, “Wutitii nɛ mi bulaa pima, nii-la kala si jaŋ wuo leŋ u dia ari u haala koo u naaŋbiiriŋ koo u nyimma ari u naaŋ koo u biiriŋ a tiŋ Wia kuorii-la wiaa, 30 u jaŋ bira na kiaa yugɛ a kii kialiŋ u si leŋe ta. Di u nɛ ku suu, u ma jaŋ na miisi-la si bi dɛrɛ.”

31 Ŋii nɛ Yesu kɛŋ u haritooroo fii ari balia-la a kaa suusa lii a bula piba, “Má jegile nii mi teeŋ. Laa mu Jerusalɛm nɛ. Dimɛ wialiŋ nialiŋ si bula, Wia Diŋ-zɔŋ-la doluŋ lɛ a tigɛ mi-na Nuhuobiine Bie lɛ a ŋmuŋsa bil, ba jaŋ ŋaa dɛrɛ. 32 Ba jaŋ joŋmi hɛ nialiŋ si bi Ju̱u tiŋŋaa ŋaa nisiŋ lɛ di ba mɔŋmi. Ba jaŋ tuusɛmi aŋ pɛ tu naŋtuɔruŋ hɛmi lɛ. 33 Ba jaŋ viirɛmi aŋ pɛ kpumi, ka di mi sii suuŋ lɛ tapulaa batori chɛɛŋ.” 34 Ama Yesu haritooro-la bi wii-la u si bula bubuɔŋ jiŋ. (Wii-la u fa si bula bubuɔŋ fa faa nɛ.)

35 Ŋii nɛ Yesu ari u haritooroo sii di ba mu Jerusalɛm. Ba mu kpagɛ taŋ kubala baa yirɛ Jɛrikɔ, di nyuluŋ kubala fa hɔŋ woŋbiiŋ niiŋ a susul kiaa. [ 36 U si nii ni-daŋ-la síi bal dɔmɔ, u piɛsɛ, “Bɛɛ kuŋ nɛ?”] 37 Ŋii nɛ ba bula pu ari Yesu si lii Nazarɛt níi bal. 38 Ŋii nɛ u yirɛ Yesu a bul, “Yesu, Devit nihiliɛrɛ, fámi nennige.” 39 Nialiŋ si laa u sipaaŋ kpiau lɛ duu kɛŋ goŋ. Ama u faasa yirɛ a kii ŋii a bul, “Yesu, Devit nihiliɛrɛ, fámi nennige.” 40 Ŋii nɛ Yesu chiŋ aŋ bul di ba kɛŋ nyuluŋ-la kaa kɔ u teeŋ. Nyuluŋ-la kɔ. 41 Ŋii nɛ Yesu piɛsu a bul, “Bɛɛ kuŋ nɛ ŋŋ chɛ di mi ŋaa piŋ?” U bula pu a bul, “Mi kuhiaŋ, leŋ di mi siaa suri di mi nina.” 42 Ŋii nɛ Yesu bula pu, “Ŋ siaa jaŋ suri, ŋ yarida nɛ ŋaa ŋ duori.” 43 U siaa guu suri. Ŋii nɛ u to Yesu hariŋ a didɛnnɛ Wia. Ni-daŋ-la ma kala si na ŋii, ba ma kala dɛnnɛ Wia.