1 Ŋii nɛ Yesu bira magɛ namaga dɔŋɔ a didagɛ niaa. 2 U si, “Wia kuorii-la nagɛ kuoru kubala nɛ. U bie jaa haala. Ŋii nɛ u ŋaa ba gbigbieli ha-jaari gbiele a ŋaa ba yirɛ niaa di ba kɔ gbiele-la. 3 Ba si ŋaa kudiile-la dɛrɛ, u tiŋ u tiŋtinnaa di ba mu yirɛ nialiŋ u si yira, ari ba ŋaa siri di ba gbieli gbiele-la nɛ. Ba si mu yirɛba, ba via. 4 Ŋii nɛ u bira tiŋ u tiŋtinnaa dɔŋsuŋ di ba mu bula pi nialiŋ u si yira di ba kpu nɛ-belliŋ ari nɛ-niiniŋ kala nɛ a ŋaa kudiile-la dɛrɛ, di ba kɔ ha-jaari gbiele-la. 5 Ŋii nɛ nialiŋ u si yira bira via di ba mu aŋ titiŋ ba tiŋtiŋŋaa. Dɔŋɔ sii mu u baga, dɔŋɔ ma sii mu u kiaa di-yalliŋ. 6 Ka dɔŋsuŋ ma kɛsɛ kuoro dia tiŋtinna-la a ŋmooba aŋ kpuba. 7 Ŋii nɛ kuoru-la na baaniŋ a ta u laali-yuoroo. Ba mu kpu nialiŋ si kpu u dia tiŋtinna-la aŋ nyigɛ ba taŋ kala. 8 Ŋii nɛ u yirɛ u tiŋtinnaa dɔŋsuŋ a bira bula piba, ‘Mi gbiele kudiile-la ŋaa siri nɛ, ama nialiŋ mi si yira bi maga di ba kɔ gbiele-la. 9 Má saa lii mu woŋbii-porunuŋ a yirɛ nialiŋ kala ma si na dimɛ a bula piba di ba kɔ a dii kudiile-la.’ 10 Ŋii nɛ tiŋtinna-la lii woŋbii-porunu-la a yirɛ nialiŋ kala ba si na lee-la, ni-zɔŋŋɔɔ ari ni-bɔŋŋɔɔ kala. Ŋii nɛ ba kala ku juu su̱ dia-la lɛ ba fa síi gbieli gbiele-la.

11 Ŋii nɛ kuoru-la juu duu na nialiŋ si kɔ a na baal kubala duu bi ha-jaari gbiele gɛriŋ laala. 12 U piɛsu a bul, ‘Mi naŋdɔŋ, ɛɛ nɛ ŋ ŋaa ku juu daha aŋ bi ha-jaari gbiele gɛriŋ laala?’ Baal-la tɔrɛ u niiŋ. 13 Ŋii nɛ kuoru-la bula pi u tiŋtinnaa a bul, ‘Má kɛŋ baala deeŋ a vɔɔ u nisaa ari u naasiŋ a joŋu yuo ta jeeŋ hariŋ birimiŋ tuɔŋ duu pina yiyel aŋ didiŋ u nyilaa.’ ” 14 Ŋii nɛ Yesu bula dɛrɛ aŋ bul, “Ba yie yirɛ niaa yugɛ nɛ, ama ba tuɔŋ ba yie tuɔsɛ niaa baŋmɛnɛ nɛ.”

15 Ŋii nɛ Farisii tiŋŋaa sii lii a vuurɛ ŋii ba si jaŋ magisɛ Yesu a bɛrɛ kɛnu ari wu-piɛsaa. Ŋii nɛ ba tiŋ ba haritooroo dɔŋsuŋ ari Hɛrɔd ma haritooroo dɔŋsuŋ di ba mu Yesu teeŋ. 16 Ŋii nɛ ba kɔ u teeŋ a piɛsu a bul, “La kuhiaŋ, la jima di ŋ kɛŋ wutitii nɛ a didagɛ Wia tonuŋ woŋbii-titii-la. Ŋ sipaaŋ tuo nuu lɛ. Ŋ bi ni-bal síi ka fá. 17 Saa bula pila ari u ŋaa woŋbii nɛɛ di la ti̱ŋ laŋpoo a pi Rom tiŋteeŋ kuori-baliŋ ba síi yirɛ Siiza? Ɛɛ nɛ ŋ ma biinɛ?” 18 Yesu fa jiŋ ba tuɔbiiŋ-bɔmɔ-la nɛ a bula piba a bul, “Ma kaŋfugi timma! Bɛɛ nɛ tii maa magisɛmi? 19 Má kɛŋ ma laŋpo-la moribiiŋ kaa kɔ di mi bee na.” 20 Ba kɛŋ dɔŋɔ kaa kɔ. Ŋii nɛ u piɛsɛba, “Kubɛɛ nyuŋ nɛ hɛ dimɛ? Kubɛɛ yiriŋ ma nɛ ba tuuro hɛ moribii-la lɛ?” 21 Ŋii nɛ ba bul di Siiza yiriŋ nɛ. U bula piba a bul, “Tɔɔ, má joŋ Rom tiŋteeŋ kuori-bal-la kiaa pu aŋ joŋ Wia ma kiaa pu.” 22 Yesu si bul ŋii, u ŋaaba wu-kpuŋkpere ba sii viiri.

23 Chɛɛ-la titia nialiŋ dɔŋsuŋ ba síi yirɛ Sadusii tiŋŋaa, ba kɔ u teeŋ. Sadusii tiŋŋaa yie si di nuu nɛ suba, u bira bi sii. Ba piɛsu wiaa a bul, 24 “La kuhiaŋ, Moosis fa si di baala nɛ jaa haala, di haal-la ari baal-la nɛ bi bii lula, aŋ ka di baal-la suu, u maga di u ŋaana joŋ yo-haal-la jaa nɛ. Di u lul biiriŋ pi u maala-la si suba, biiri-la jaŋ chiŋ u nyuŋ lɛ. 25 Naaŋbiiriŋ balipɛ nɛ fa hɛ dimɛ. Ba kala ŋaa baalaa. Ba naaŋ kubala, ba nyimma kubala. Ba kuhiaŋ jaa haala. Ba di haal-la bi bii lula, aŋ ka u suu. U si suba, u ka haal-la a pi u ŋaana dɔŋɔ nɛ. 26 Liamiŋ ma suu. Torimuŋ tiina ma joŋ haal-la jaa. U ma ŋii titia nɛ. Naaŋbiiri-la balipɛ kala nɛ jaa haal-la. U bi lula. 27 Ŋii hariŋ lɛ nɛ haal-la ma titia suu. 28 Tapulii-la niaa si jaŋ sii suuŋ lɛ, baalaa deeŋba balipɛ tuɔŋ, kubɛɛ nɛ jaŋ tii haal-la? Ba kala balipɛ nɛ jaau.”

29 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, “Ma bi Wia teniŋ jiŋ. Ma ma bi Wia doluŋ jiŋ. Ŋii nɛ tii ma yeŋŋi. 30 Tapulii-la niaa si jaŋ sii suuŋ lɛ, baalaa bira bi jaŋ jaa haalaa, haalaa ma bira bi jaŋ jaa balaba. Ba kala jaŋ nagɛ Wia tiŋdaaraa si hɛ Wia-jaŋ lɛ.” 31 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, “Na ma piɛsɛmi nialiŋ si jaŋ sii suuŋ lɛ wiaa nɛ. Ma bi karimɛ wialiŋ Wia fa si bula pi niaa u teniŋ lɛɛ? 32 U fa si duu nɛ ŋaa Abiraham Wia ari Aizik Wia ari Jekɔb kala Wia. (Bua-la lɛ u si bul ŋii di Abiraham ari Aizik ari Jekɔb fa suba nɛ.) Wiaa deeŋba u si bula, ba bubuɔŋ nɛ di Abiraham ari Aizik ari Jekɔb bira sii suuŋ lɛ nɛ a hɛ Wia kuorii-la tuɔŋ. Wia bi jaŋ wuo ŋaa nialiŋ si suba Wia, u ŋaa ni-weyee Wia nɛ.” 33 Ni-daŋ-la si nii ŋii u síi dagɛ niaa, u ŋaaba wu-kpuŋkpere.

34 Farisii tiŋŋaa si nia ari Yesu bul wiaa lo Sadusii tiŋŋaa ba ŋaa fuii, ba kala ku pɛ dɔŋɔ lɛ. 35 Ŋii nɛ Wia teniŋ kerichiba dɔŋɔ wiwalimɛ duu magisɛ Yesu a pipiɛsu wiaa. 36 U piɛsɛ Yesu a bul, “Kuhiaŋ, wialiŋ Wia si dagɛ niaa baa to, kubɛɛ nɛ ŋaa ba tuɔŋ siifiaŋ wiiŋ?” 37 Ŋii nɛ Yesu bul, “ ‘Kɛŋ ŋ tuɔŋ kala ari ŋ tuɔbiinaa kala ari ŋ wii-wii-kala a cho ŋ Tiina Wia.’ 38 Wialiŋ Wia si dagɛ niaa baa to, ba tuɔŋ wu-baliŋ ari ba tuɔŋ buŋbuŋ nɛ ŋii ari ba tuɔŋ siifiaŋ wiiŋ nɛ ŋii. 39 Wu-liamiŋ ma nɛ ŋla: ‘Cho ŋ dɔŋɔ tiina ari ŋ si cho ŋ titia ŋii.’ 40 Wialiŋ Moosis fa si ŋmuŋsa bil di niaa tuto ari wialiŋ kala nialiŋ síi bul wiaa, Wia Diŋ-zɔŋ-la doluŋ lɛ, ba kala lii wiaa deeŋba baliamiŋ tuɔŋ nɛ.”

41 Farisii tiŋŋaa ha si hilimi ŋii, Yesu ma piɛsɛba a bul, 42 “Bɛɛ nɛ ma biinɛ Kirisito, nii-la Wia si liisa wiaa? Kubɛɛ doho nuu nɛ u ŋaa?” Ŋii nɛ ba bul duu ŋaa Devit doho nuu nɛ. 43 Ŋii nɛ Yesu bira piɛsɛba a bul, “Bɛɛ nɛ saa tii Wia Diŋ-zɔŋ-la fa dagɛ Devit duu kɛnu yirɛ u Tiina? 44 Ŋla nɛ u bul: