1 Ŋii nɛ Yesu sii lii Wia-dia-la lɛ a viiri. Ŋii nɛ u haritooroo kɔ a bula pu duu bee na Wia-dia-la si zɔmɔ ŋii, u jáŋ kala ma saa zɔmɔ ŋii nɛ. 2 Ŋii nɛ Yesu si, “Oo, ma bee na u si zɔmɔ ŋii nɛ. Wutitii, mi bulaa pima, ba jaŋ ŋmoo jaŋ-la kala lo. Ba bi jaŋ leŋ di tiebii-bala ma ka daŋ u dɔŋɔ lɛ.”

3 Ŋii nɛ Yesu mu hɔŋ Oliv peel-la nyuŋ. U haritooroo luɔra kɔ u teeŋ a bira piɛsu a bul, “Bua bɛɛ lɛ nɛ wiaa deeŋba jaŋ ŋaa? Bɛɛ kiaa nɛ la jaŋ na a jiŋ bua-la lɛ ŋ si jaŋ kɔ, ari bua-la lɛ dunia si jaŋ dɛrɛ?” 4 Ŋii nɛ Yesu bula piba a bul, “Má kɛŋ ma titia woruŋ di nuu-kala síma nyisu. 5 Niaa jaŋ yugɛ a kɔ a joŋ mi yiriŋ hɛ ari ba nɛ ŋaa Kirisito, a nyisɛ niaa yugɛ. 6 Ma jaŋ nii ari laaliŋ hɛ daha a hɛ di-bolii. Di ma nɛ ku nii ŋii, ma sí leŋe di ma bɔyɛ joŋ. Wiaa deeŋba kala jaŋ ŋaa bal, ama dunia didɛriŋ ha dee ŋii. 7 Tiŋteeŋ dɔŋɔ niaa jaŋ sii a mu a yuo tiŋteeŋ dɔŋɔ niaa. Taŋ kuoro ari u niaa jaŋ sii giri a mu yuo kuoro dɔŋɔ ari u niaa. Losuŋ ma jaŋ juu. Tiŋteeŋ jaŋ zigili leree yugɛ. 8 Hɛɛŋ di-suomuŋ nɛ ŋla.

9 Ba jaŋ kɛsɛma a joŋma hɛ niaa nisiŋ lɛ di ba dɔgisɛma aŋ kpu ma dɔŋsuŋ. 10 Tiŋtee dɔŋsuŋ niaa kala jaŋ bɛrɛma a tiŋ mi wiaa. Bua-la lɛ niaa jaŋ yugɛ a joŋ ba yarida ta, ba jaŋ joŋ dɔŋɔ yiyallɛ, a bɛrɛ dɔŋɔ maa. 11 Nialiŋ si nyia wiaa a bul di baa bul wiaa, Wia Diŋ-zɔŋ-la doluŋ lɛ, ba jaŋ yugɛ a kɔ a nyisɛ niaa yugɛ. 12 Wu-bɔŋŋɔɔ jaŋ purikɛ. A tiŋ ŋii wiaa niaa fa si cho niaa ŋii, ba chonu-la jaŋ dɛrɛ. 13 Ama nii-la kala si nyalimɛ a mu dɛrɛ, Wia jaŋ laau ta. 14 Ba jaŋ laa sipaaŋ bul Wia wu-zɔmɔ-la a tigɛ Wia kuorii-la lɛ lee-na kala di dunia nuu-kala nii, ka di dunia didɛriŋ-na yi.

15 Ma jaŋ na ku-lɔru-la, u wiaa Daniɛl fa si bula. Daniɛl fa ŋaa nii-la síi bul wiaa, Wia Diŋ-zɔŋ-la doluŋ lɛ nɛ. Ba jaŋ joŋ ku-la bil Wia-dia lɛ, lee-la si bi disinniŋ kɛnɛ (lee-la nii-la si kɛŋ disinniŋ si bi maga duu mu). Ma nialiŋ si karimɛ wiaa deeŋba, ma jaŋ jiŋ ba bubuɔsaa. 16 Di ma na ŋii, má leŋ di nialiŋ si hɛ Judiya lɛ, di ba fá jil peelee nyuŋ a faa. 17 Di nuu nɛ hɛ u lusuŋ nyuŋ a nii wiaa deeŋba, di u nɛ ku tuu, duu sí u dia juu a chichɛ duu paa u kiaa dia lɛ. 18 Di nuu-kala nɛ hɛ u baga lɛ a nii wiaa deeŋba, duu sí miira mu dia a chichɛ duu paa u gɛnniŋ. 19 Nialiŋ si kɛŋ luoroo ari nialiŋ si nɔgɛ biiriŋ, oi, ba jaŋ na hɛɛŋ woruŋ. 20 Má sul Wia di wiiŋ deeŋ sí yibiiniŋ koo chɛ-wiesiŋ ŋaa. 21 Wia si ŋaa dunia a kuu lii jiniŋ, nuu-kala ha bi hɛɛ-yiri deeŋ na a nagɛ ŋii, ba bira bi jaŋ na hɛɛŋ ŋii a kaa mu wuu. 22 Di Wia fa bi tapulia-la kere ta, ni-bala ma fa bi jaŋ ka. Ama nialiŋ Wia si liisa di baa tou, ba wiaa nɛ tii u keri tapulia-la ta. 23 Di nuu-kala nɛ bula piŋ di ŋ beŋ daha a na Kirisito-la, koo di ŋ beŋ dimɛ a nau, síu yarida ŋaa. 24 Niaa dɔŋsuŋ jaŋ sii fugo bul di ba nɛ ŋaa Kirisito, nii-la Wia si liisa. Dɔŋsuŋ ma jaŋ sii fugo bul di ba ŋaa nialiŋ síi bul wiaa, Wia Diŋ-zɔŋ-la doluŋ lɛ nɛ. Ba jaŋ ŋaa wu-magilaa ari wu-kpuŋkperisiŋ kala a chichɛ di ba nyisɛ nialiŋ Wia si liisa di baa toba. 25 Wiaa deeŋba kala mi laa sipaaŋ bula pima nɛ, ka di bua-la-na yi. 26 Má bee na, di niaa nɛ bula pima ari nii-la Wia si liisa nɛ hɛ giri-bine tuɔŋ, ma sí dimɛ mu, koo di ba nɛ bula pima ari u nɛ faa daha, ma sí laa dii, 27 bɛɛ wiaa bua-la lɛ mi-na Nuhuobiine Bie si jaŋ miira kɔ, u jaŋ nagɛ duonuŋ si ligisa, pulumuŋ chaanɛ wia nyuŋ ŋii a lii wii-pɔsuŋ a tuu wii-juuluŋ. 28 Lee-la kala ku-pua si pina, duunoo ma yie hihilimi nɛ.”

29 Ŋii nɛ Yesu bira bula piba a bul, “Tapulia-la hɛɛŋ deeŋ si jaŋ dɛrɛ, u bira bi jaŋ dieni, di taŋ nɛ pula maa, leriŋ jaŋ biri, chɛnɛ ma bira bi jaŋ pɔsɛ. Chɛŋwulaa jaŋ lii wia nyuŋ ku tuu titel. Ba jaŋ kiri wia nyuŋ kialiŋ kala si kɛŋ doluŋ di ba lii ba leree. 30 Ŋii nɛ ma jaŋ na mi-na Nuhuobiine Bie magiliŋ wia nyuŋ. Di dunia niaa nɛ nau, ba kala jaŋ yel. Ŋii lɛ nɛ ma jaŋ na mi-na Nuhuobiine Bie, di mi to duoŋbiliŋbaanaa tuɔŋ ku tuu. Mi jaŋ kɛŋ doluŋ yugɛ a chaanɛ. 31 Ŋii nɛ ba jaŋ ŋmuu nyil-baliŋ, a tiŋ Wia tiŋdaaraa di ba mu dunia sɛmɛ-na kala a kɛŋ nialiŋ kala Wia si liisa di baa tou a hilimi.

32 Di ma na sɔjaamiŋ nɛ kuu tɔsɛ, ma jima ari liŋbaŋa yie nɛ. 33 Namaga deeŋ dagɛma wu-jimiŋ nɛ. Di ma na wiaa deeŋba kala di baa ŋaa, ma jiŋ di mi-na Nuhuobiine Bie kpaga nɛ. 34 Wutitii mi bulaa pima, ma lɛɛlɛ niaa deeŋba si hɛ miisiŋ lɛ bi jaŋ suu, ka wiaa deeŋba ŋaa bal. 35 Wia nyuŋ ari tiŋteeŋ kala jaŋ dɛrɛ, ama wialiŋ mi si bula bi jaŋ lɛl.

36 Ama nuu-kala bi jaŋ jiŋ chɛɛ-la wiaa deeŋba si jaŋ ŋaa. Wia tiŋdaaraa si hɛ Wia-jaŋ ma paala bi jaŋ jiŋ, see mi Nyimma duŋduŋa. 37 Bua-la lɛ mi-na Nuhuobiine Bie si jaŋ miira kɔ, u jaŋ nagɛ bua-la lɛ Nowa fa si hɛ u miisiŋ lɛ nɛ. 38 Ka di duonuŋ nii a su̱ dunia, nialiŋ dii kudiilee a nyunyua siniŋ. Baalaa ari haalaa ma jijaa dɔŋɔ a mu yi tapulii-la Nowa fa si juu liiŋ daboro-la tuɔŋ. 39 Ba fa bi jiŋ wii-la kala si ŋaa see bua-la lɛ lii-la si ku pɛllɛ paa ba kala, ba suu. Ŋii titia nɛ jaŋ ŋaa bua-la lɛ mi-na Nuhuobiine Bie si jaŋ kɔ. 40 Bua-la lɛ baalaa balia jaŋ pipɛrɛ baga lɛ. Wia jaŋ joŋ dɔŋɔ aŋ leŋ dɔŋɔ ta. 41 Haalaa balia ma jaŋ nunɔŋ munuŋ nɔmuŋ lɛ. Wia jaŋ joŋ dɔŋɔ aŋ leŋ dɔŋɔ ta. 42 Má saa kɛŋ ma titia woruŋ, bɛɛ wiaa ma bi jiŋ tapulii-la ma Tiina si jaŋ kɔ. 43 Di nuu nɛ fa jiŋ bua-la lɛ gaara si jaŋ ku gaa u kiaa u dia lɛ, u fa jaŋ hɔnɔ pɔ u dia. U fa bi jaŋ piŋ doŋ. U jaŋ wei a pɔ di gaaru-la sí ku juu a gaa u kiaa. 44 Má ma saa ŋaa siri, bɛɛ wiaa mi-na Nuhuobiine Bie jaŋ kɔ bua-la lɛ ma si buu yiɛlɛ.”

45 Ŋii nɛ la Tiina Yesu miira piɛsɛba a bul, “Kubɛɛ nɛ saa ŋaa tiŋtinni-titii-la si jiŋ wiaa? U nɛ nii-la u kuhiaŋ si yie liisɛ duu bibeŋ u dia, aŋ pɛ pipi u tiŋtinni-dɔŋsuŋ ma kudiilee. 46 Di tiŋtinni-la ŋaa wialiŋ u kuhiaŋ si dagu duu ŋaa, u tuɔŋ jaŋ tɔrɛ bua-la lɛ u kuhiaŋ-la si jaŋ miira kɔ. 47 Wutitii, mi bulaa pima, u kuhiaŋ-la jaŋ joŋ u kiaa kala hɛ tiŋtinna deeŋ nisiŋ lɛ duu bibeŋ. 48 Ama di tiŋtinni-bɔmɔ-la nɛ bula pi u titia ari u kuhiaŋ-la jaŋ dieni 49 aŋ suomo ŋmuŋmoo u tiŋtinni-dɔŋsu-la, baalaa ari haalaa, aŋ faasa didii kudiilee a nyua siniŋ bubugi, 50 duu ŋaa ŋii, u bi siri ŋaa gbɛrɛ u kuhiaŋ-la. U kuhiaŋ-la jaŋ kɔ tapulii-la lɛ u si bi yiɛla. 51 U jaŋ dɔgisu woruŋ aŋ kɛnu kaa mu hɛ lee-la kaŋfugi timma-la si hɛ. Lee-la nɛ niaa jaŋ yel aŋ didiŋ ba nyilaa.”