11
Wia jaŋ fá Iziral tiŋŋaa nennige
1 Ŋii-na saa Wia via u niaa nɛ koo? Ai, mi ma titia ŋaa Iziral tiina nɛ, a ŋaa Abiraham doho nuu a lii Bɛŋjamiŋ jaŋ niaa tuɔŋ. 2 Wia bi u niaa via, nialiŋ u si laa sipaaŋ liisɛ. Ma bi wialiŋ ba si ŋmuŋsɛ Wia teniŋ tuɔŋ ka liisii? Wialiŋ ba si ŋmuŋsa a tigɛ Ilaaja lɛɛ? Ba ŋmuŋsa ari Ilaaja fa bul Iziral tiŋŋaa wiaa pi Wia a tiŋ ba haachɛba wiaa. 3 U fa si,
“Mi Tiina Wia, ba kpu ŋ nialiŋ síi bul wiaa, ŋ Diŋ-zɔŋ-la doluŋ lɛ,
a ŋmoo korunu-la ba si saa piŋ a lo.
Mi duŋduŋa nɛ ka,
ba saa walimɛ di ba kpumi ma nɛ.”
4 Ilaaja si bul ŋii, bɛɛ nɛ Wia bira bula pu? U si,
“Niaa bui balipɛ nɛ mi tii.
Niaa deeŋba kuŋ-kala bi vene-la ba síi yirɛ Baal kpaara.”
5 Ŋii titia nɛ u nagɛ Iziral tiŋŋaa lɛ bua deeŋ lɛ. Iziral tiŋŋaa baŋmɛnɛ Wia liisɛ a fába nennige a pɛba lɛ. 6 U si liisɛba a fába nennige a pɛba lɛ ŋii, u bi naga ba tiŋtiŋ-zɔŋŋɔɔ ba si tima wiaa nɛ tii. Di u nɛ tiŋ niaa wu-zɔŋŋɔɔ wiaa aa fába nennige, ŋii-na niaa nennige dee uu fá ŋii.
7 Bɛɛ nɛ saa? Iziral tiŋŋaa fa síi chɛ kialiŋ, ba biba naa. Ama nialiŋ mua Wia si liisa ba tuɔŋ nɛ naba. Ku-kaanaa tuɔŋ dolie. Wia si yirɛba, ba via nɛ. 8 Ba bul ŋii nɛ Wia teniŋ tuɔŋ a bul,
“Wia leŋe ba siaa chuulɛ nɛ.
Ba bi kuŋ-kalaa na,
ba bi wii-kala maa nii a kaa kɔ ari jiniŋ.”
9 Devit ma fa bula a bul,
“Bua-la lɛ ba tuɔŋ si tɔrɔ, ba ku hilimi di ba dii kiaa,
leŋ di wiaa juuba di ba tel, a nagɛ ba si hɛ bɛrɛ u kɛŋ kua u tel ŋii. Leŋ di ba tel ŋii a ti̱ŋ ŋii chimiŋ.
10 Leŋ di ba siaa tɔ di ba sí kuŋ-kala wuo na,
leŋ di wiaa nyagɛba di ba duduuri wuu.”
11 Mi jaŋ piɛsɛ wiiŋ deeŋ: Ba si siɛra tel ŋii, ba tele ŋii di ba wii-wii-kala dɛrɛ nɛ koo? Ai. Ama a tiŋ ba haachɛ wu-ŋaalaa lɛ, Wia laa nialiŋ si bi Ju̱u tiŋŋaa ŋaa ta nɛ. U ŋaa ŋii di Ju̱u tiŋŋaa yaraa bieri, di ba na baaniŋ nialiŋ si bi Ju̱u tiŋŋaa ŋaa nyuŋ. 12 Ju̱u tiŋŋaa haachɛba leŋe dunia niaa ŋmoo naa-simiŋ nɛ. Ba si tele ŋii ŋaa nialiŋ si bi Ju̱u tiŋŋaa ŋaa ŋmoo naa-simiŋ nɛ. Di u nɛ nagɛ ŋla saa, bua-la lɛ Ju̱u tiŋŋaa si jaŋ ku laa Wia wiaa dii, dunia nuu-kala jaŋ paala nii sima kiŋkɛŋ kiŋkɛŋ.
Wii-la si tii Wia laa nialiŋ si bi Ju̱u tiŋŋaa ŋaa ta
13 Ma nialiŋ si bi Ju̱u tiŋŋaa ŋaa nɛ mi lɛɛlɛ chichɛ di mi bul wiaa pa. Wia nɛ tiŋmi di mi ŋaa nialiŋ si bi Ju̱u tiŋŋaa ŋaa naŋzɔɔ. Mi joŋ tiŋtimiŋ deeŋ u ŋaa tiŋtiŋ-fiaŋ nɛ. 14 Mi síi tiŋ tiŋtimiŋ deeŋ, ŋ bi pɔ u jaŋ wuo leŋ di mi naaŋbiiriŋ Ju̱u tiŋŋaa yaraa bibieri, a wuo leŋ di ba dɔŋsuŋ ma laa Wia wiaa dii, di Wia laaba ta. 15 Ju̱u tiŋŋaa si via Wia wiaa ŋii leŋe dunia ni-kaanaa wuo siŋ nɛ Wia teeŋ. Di Ju̱u tiŋŋaa nɛ bira ku laa Wia wiaa dii, ɛɛ nɛ saa u jaŋ nagɛ? U jaŋ nagɛ ni-suunuŋ si sii suuŋ lɛ nɛ. 16 Di ŋ nɛ bu̱u boroboro munuŋ a laa sipaaŋ lɔgɛ mua a pi Wia, duu nɛ bi disinniŋ kɛnɛ, ku-kaaniŋ ma si ka ma bira bi disinniŋ kɛnɛ. Di tia naapoloo ma nɛ zɔmɔ, u naakelee ma zɔmɔ nɛ.
17 Ju̱u tiŋŋaa saa nagɛ tia-la ba síi yirɛ Oliv nɛ. Ba kɛŋ u nɛnɛɛ a kaa tutugi nuuŋ nɛ. Wia ŋaa u zɔŋ. Ŋii nɛ Wia keri u naakelee dɔŋsuŋ, aŋ kɛŋma kaa mɛrɛ ba leree, ma nialiŋ si nagɛ giriŋ tii-naakelee. U ŋaa ŋii di ma ma pɛ nii Oliv tii-zɔŋ-la naakelee sima nɛ. 18 Ma sí ma titia lɛ bigisu ari ma kpia tia-la naakelee ba si kere ta lɛ. Ma dee bi tia-la naapoloo chaga bil. Tia-la naapoloo nɛ chagɛma bil.
19 Ma jaŋ wuo bul ari Wia keri tia-la naakelee, ka di u kɛŋma nɛ mɛrɛ dimɛ. 20 Wutitii nɛ, Wia keri Ju̱u tiŋŋaa ta a tiŋ ba si bi Wia wiaa laa dii wiaa nɛ. Ama ma-na nialiŋ si bi Ju̱u tiŋŋaa ŋaa, ma si laa Wia wiaa dii duŋduŋa wiaa nɛ tii ma chiŋ kpaŋ kpaŋ. Ŋii wiaa ma sí ma titia lɛ bigisu, aŋ kɛŋ ma titia woruŋ. 21 Wia si bi tia-la naakelee titia nennige fá aŋ keriba ta ŋii, di ma ma nɛ bi ma siaa fiɛla, u jaŋ kerima ma ta ŋii titia. 22 Ma na ŋii Wia si kɛŋ zile aŋ bira tɛrɛ. U tɛrɛ nialiŋ si miiru hariŋ nyuŋ nɛ. Ama u kɛŋ zile ma-na teeŋ, di ma nɛ sɛyɛ di ma tuto u zile-la lɛ ari ma si suomi ŋii. Ŋii dee u jaŋ kerima ma ta. 23 Di Ju̱u tiŋŋaa nɛ paala birima to Wia, Wia jaŋ bira kɛŋba kaa mɛrɛ tii-zɔŋ-la lɛ, bɛɛ wiaa Wia kɛŋ doluŋ duu ŋaa ŋii. 24 Ma nialiŋ si paala bi tii-zɔŋ-la naakelee ŋaa aŋ ŋaa giriŋ tuɔŋ tii-naakelee, ka Wia kɛŋma a kaa mɛrɛ tii-zɔŋ-la lɛ, u jaŋ wuo kɛŋ tia-la titia naakelee u si kere ta a kaa mɛrɛ.
Wia ma jaŋ laa Iziral tiŋŋaa ta
25 Mi naaŋbiiriŋ, wiaa nɛ hɛ dimɛ Wia fa joŋo faama, mii chɛ di ma jiŋ. Wii-la jaŋ ŋaa di ma sí biina bul ari ma kɛŋ wu-jimiŋ a bibigisi ma titia lɛ. Wii-la nɛ ŋla: Iziral tiŋŋaa si kɛŋ nyu-duo-la, ba bi jaŋ kɛnu wuu. Bua-la lɛ di nialiŋ si bi Ju̱u tiŋŋaa ŋaa nɛ ku yugɛ a laa Wia wiaa dii, Iziral tiŋŋaa nyu-duo-la jaŋ dɛrɛ. 26 Ŋla lɛ nɛ Wia jaŋ to a laa Iziral tiŋŋaa kala ta. Ba ŋmuŋsɛ ŋii Wia teniŋ tuɔŋ. Ba si,
“La Laataara jaŋ lii Zaayɔŋ.
U jaŋ kiri wu-bɔŋŋɔɔ kala Jekɔb doho niaa tuɔŋ.”
27 Ba bira ŋmuŋsa a bul,
“La di ba jaŋ bil niiŋ a pi dɔŋɔ
di mi laa ba haachɛba ta.”
28 A tiŋ Ju̱u tiŋŋaa si via Wia wu-zɔmɔ-la wiaa nɛ tii ba ŋaa Wia diŋdɔmɔ, ma nialiŋ saa si bi Ju̱u tiŋŋaa ŋaa wiaa nɛ tii. Ama a tiŋ u si liisɛba wiaa nɛ tii ba ŋaa u ni-chooloo, a tiŋ ba naabalimaba wiaa, 29 bɛɛ wiaa kialiŋ kala Wia si joŋo piba ari u si liisɛba ŋii, u bira bi jaŋ wuo vɔŋba. 30 Ama, ma-na nialiŋ si bi Ju̱u tiŋŋaa ŋaa, ma fa via Wia niiŋ wiaa, ama lɛɛlɛ Wia fáma nennige nɛ a tiŋ Iziral tiŋŋaa ma si via Wia niiŋ wiaa ŋii. 31 Ŋii titia nɛ Iziral tiŋŋaa ma si bi Wia niiŋ ka to lɛɛlɛ, Wia jaŋ fába ma nennige, ari u si fáma ma nennige ŋii. 32 Nialiŋ kala si bi Wia niiŋ wiaa ka to, ba haachɛba nyagɛba bil nɛ, ŋii nɛ Wia wuo fába nennige.
33 Wia síi fála nennige ŋii ari ŋii u si kɛŋ wu-jimiŋ ari ŋii u si jiŋ wiaa bubuɔŋ, u bi maga kɛnɛ. Kubɛɛ nɛ jiŋ ŋii Wia síi ŋaa wiaa? Nuu-kala bi Wia wu-ŋaalaa jiŋ.
34 Kubɛɛ nɛ jaŋ wuo jiŋ Wia tuɔbiinaa?
Kubɛɛ ma nɛ jaŋ wuo dagɛ Wia?
35 Kubɛɛ nɛ ha joŋ kuŋ pi Wia aŋ gbɛrɛ di Wia miira joŋ ku-la pu?
36 Bɛɛ wiaa Wia nɛ ŋaa kuŋ-kala. U doluŋ lɛ nɛ kuŋ-kala ma hɛ dimɛ. U nɛ tii kuŋ-kala. Má leŋ di Wia yiriŋ yirɛ wuu. Ami.