11
Mꞌan nnꞌan na conduehin na jñon Cristohin, majoꞌ conanꞌviꞌnnꞌanhin
1 Ya jndyi nchji xe na aa ncꞌonhoꞌ chjo na tꞌman nꞌonhoꞌ yo ja viochen xjen na matsinën chaꞌvijon tsꞌan na tyiꞌjndaꞌ tsinin, min na chito aa joꞌ tsixuan. Cüa, quitaꞌngueeꞌhoꞌ na ntsꞌa na nndaꞌ.
2 Xue ja ꞌoꞌ chaꞌxjen nquii Tyoꞌtsꞌon mꞌaan na xuehin jaa. Ee tcꞌö ꞌndyö nnon Cristo na nquii jon nduihin sꞌahoꞌ. Sꞌa na nndaꞌ chaꞌ ndëë ninncya jahoꞌ ntꞌö jon na ntsijonhanꞌ ꞌoꞌ chaꞌvijon ncüii yuscundyua na tacomꞌaan juu yo tsansꞌa.
3 Juu quitsu yo na jndaꞌ xquen juu, siꞌviꞌnnꞌan juu Eva. Mantyi itsityꞌuehanꞌ ja na nndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ na coquenonhoꞌ. Ee ntsꞌaa juu na tyiꞌninncüii ncꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii Cristo na nꞌndyehoꞌ na xiaꞌntyi nquii jon na njonhin ngiohoꞌ.
4 Ngꞌe xe na aa ncüjeeꞌ ncüii tsꞌan na mꞌanhoꞌ na nninncyaa juu jñꞌoon ndëëhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Jesús na vandyaꞌhanꞌ, chito chaꞌxjen joo jñꞌoon na toninncyá na tentyja nꞌonhoꞌ, majoꞌ conanꞌvehoꞌ jñꞌoon ꞌndyo tsanꞌñeen. Ndoꞌ xe na incyaa tsanꞌñeen jñꞌoon ndëëhoꞌ na chito nquii Espíritu na conduihin Tyoꞌtsꞌon sijndaꞌhanꞌ, cje ro coyꞌonhoꞌ cüentahanꞌ. Ndoꞌ na nndyoyꞌoon tsanꞌñeen mañoon jñꞌoon na itso juu conduihanꞌ jñꞌoon naya ntyja ꞌnaanꞌ Cristo, min juu jñꞌoonꞌñeen chito conduihanꞌ chaꞌxjen joo jñꞌoon na toninncyá ndëëhoꞌ, majoꞌ conanꞌvehoꞌ jñꞌoon na incyaa juu.
5 Yo ntyja njan, tyiꞌquitsꞌaahanꞌ nchji na tyiꞌcüentyja na tꞌman condui ja yo ntyja ꞌnaan joo nanꞌñeen na coninncyahin jñꞌoon ndëëhoꞌ na conduehan na nquehin na conduihin nnꞌan njonntyichen na iꞌua Cristo tsꞌian ndëëhan.
6 Ee min xe na aa mayuuꞌ na ndiquitsinchꞌu ja jñꞌoon xjen na matsinën ndëë nnꞌan chaꞌna nque nanꞌñeen, majoꞌ tanin, jndye jñꞌoon mavaꞌ tsꞌön ntyja ꞌnaanꞌ nquii Jesucristo na jndë siꞌmanꞌhanꞌ ndëëhoꞌ. Ndoꞌ juu tsꞌianꞌñeen, jndë siꞌman jndyoyuhanꞌ ndëëhoꞌ na nndaꞌ vaa ntyja nján.
7 Juu xjen na toninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëëhoꞌ, veꞌ tsꞌian ndyiaꞌ totsꞌa chaꞌ ninjndaꞌ ꞌnan na tocanhanꞌ ja. Totsꞌa na nndaꞌ chaꞌ nditꞌmanhoꞌ ndoꞌ chaꞌ minꞌncüii tyíꞌquichojnanhoꞌ nnön. ¿Aa sitja ja ndëëhoꞌ na tatyꞌön xoquituꞌ ndueehoꞌ?
8 Xjen na totsiꞌman jñꞌoon naya ndëëhoꞌ, joo ntmaanꞌ nnꞌan na vantyja nꞌon Jesús na mꞌanhin mañoon njoon, nduee joo nanꞌñeen tyꞌön cüenta xoquituꞌ na tijntꞌue ja na totsijnda ꞌnan na tocanhanꞌ ja, joꞌ na jndëë totyeꞌntjön ndëëhoꞌ.
9 Mantyi juu xjen na tomꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, ndoꞌ na tatijndeiꞌ xoquituꞌ njan, taꞌnan tyiö xu nacjohoꞌ ngꞌe nque ntyjëëhë na vantyja nꞌon Jesucristo na mꞌanhin ndyuaa Macedonia, juu xjenꞌñeen squehin na mꞌan, ndoꞌ tyincyahin sꞌon na tijntꞌue ja. Juu xjenꞌñeen min taꞌnan tyiö xu nacjohoꞌ, min jeꞌquitsꞌa na nndaꞌ na tonnonchen.
10 Juu jñꞌoon na mayuuꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo mꞌaanhanꞌ quiiꞌ tsꞌön ya na matsjö na tyiꞌjon ncya na ncüii ꞌoꞌ na mꞌanhoꞌ ndyuaa Acaya na nndëë nnanꞌtsanꞌhoꞌ ja na matsjö nquiꞌ na matsꞌa na nndaꞌ.
11 Ndoꞌ na nndaꞌ matsjö ¿Aa cotjiꞌhoꞌ cüenta na tyiꞌviꞌntyji ꞌoꞌ? Majoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon ntyjii jndaꞌ jon na viꞌntyji jahoꞌ.
12 Ndoꞌ na tonnonchen, ninncüii xjen ntsꞌa chaꞌxjen na totsꞌa xjen na tomꞌan yohoꞌ. Ntsꞌahanꞌ chaꞌ joo nanꞌñeen na conduehin na nincüajon contꞌahin tsꞌian ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon chaꞌxjen na contꞌá, ntscuꞌhanꞌ na conanꞌntsa nquehin.
13 Joo nanꞌñeen na matsinën ntyja ꞌnaanhin ndöꞌ, conduehin ndëëhoꞌ na conduihin nnꞌan na iꞌua Cristo tsꞌian ꞌnaanꞌ jon ndëëhan, majoꞌ tyiꞌyuuꞌhanꞌ. Veꞌ conanꞌviꞌnnꞌanhin ꞌoꞌ, veꞌ contꞌa nquehin na joꞌ conduihin.
14 Ndoꞌ na nndaꞌ contꞌahin, tyiꞌtsiñoonhanꞌ na tsixuanhanꞌ ngꞌe mantyi juu yutyia Satanás itscüequenhin chaꞌ ncüii ángel na nancooꞌ jndyi quixuee.
15 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa itsꞌaa juu, covaaꞌ nnꞌön na joo nnꞌan na cotyentjon nnon juu, tsꞌian na contꞌahin, ntsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon tsꞌian na contꞌa nnꞌan na cotsamꞌanhin chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ juu xuee na matsꞌiañꞌen, ntꞌuiityenhanꞌ nanꞌñeen tsojnaanꞌ na chito joꞌ na contꞌahan.
Naviꞌ na toquenon Pablo ngꞌe na conduihin tsꞌan na iꞌua Cristo tsꞌian nnon jon
16 Ncüiichen jon matsjö ndëëhoꞌ, tyiꞌncꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ na condui ja tsꞌan na tyiꞌjndaꞌ tsinin. Majoꞌ tanin, xe na aa cotjiꞌhoꞌ cüenta na joꞌ condui ja, cꞌonhoꞌ na tꞌman nꞌonhoꞌ yo ja chaꞌ nndëë ncüjiꞌsꞌa chjo ja ntyja njan, chaꞌxjen na coyꞌonhoꞌ na tꞌman nꞌonhoꞌ yo tsꞌan na tyiꞌjndaꞌ itsinin.
17 Jñꞌoonvaꞌ na matsinën na matsꞌa ncö na tꞌman condui ja, chito ta Jesús na sijndaꞌ xquën na quitsjöhanꞌ. Veꞌ matsinëntö chaꞌna tsꞌan na tyiꞌjndaꞌ xquen.
18 Jndye nnꞌan cotsque na mꞌanhoꞌ na conanꞌsaaꞌ nquehin nchu vaa na conduihin chaꞌxjen contꞌa nque nnꞌan tsonnangue. Mangꞌe na nndaꞌ contꞌahin, mantyi ja ncüjiꞌsꞌa chjo ja.
19 ꞌOꞌ na jndaꞌ jndyi nquenhoꞌ, ntyjiiꞌ ya jndyi tsꞌön na ndëë nnanꞌquii nꞌonhoꞌ yo ja na condui ja tsꞌan na tsanꞌ xquen.
20 Ata contjo ngiohoꞌ min na contꞌa nanꞌñeen na jndeiꞌhanꞌ na quityentjonhoꞌ ndëëhin. Contꞌahin na nquehoꞌ quinanꞌquitsuhoꞌ chaꞌ ntcüaꞌhan, jndë tꞌuehin ꞌoꞌ yo jñꞌoon na conanꞌneinhin, contꞌa nquehin na tꞌman conduihin ndëëhoꞌ, ata cotuenꞌhin ndaꞌ jndyuehoꞌ. Majoꞌ min na contꞌahin nanꞌminꞌ yo ꞌoꞌ, contjo ngiohoꞌ.
21 Jnꞌan jndyi ja na macjüjiꞌ jndyoyu ndëëhoꞌ na tatisaaꞌ tsꞌön xjen na tomꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, na ntsꞌa yohoꞌ chaꞌxjen contꞌa nanminꞌ. Cüa, cuaa nquii na ngitaꞌsꞌahan ntyja ꞌnaanhan ndëëhoꞌ. Majoꞌ tanin, cüejon condui ja yohan. Quitquenhoꞌ cüenta na matsinën chaꞌxjen itsinin ncüii tsꞌan na tsanꞌ xquen.
22 Conanꞌntsahin ndëëhoꞌ na conduihin nnꞌan na conanꞌnein jñꞌoon hebreo. Tanin, mantyi ja majuu jñꞌoonꞌñeen matsinën. Conanꞌntsahin na conduihin nnꞌan tsjan ꞌnaan Israel, mantyi joꞌ condui ja. Conanꞌntsahin na conduihin tsjan ꞌnaanꞌ nquii Abraham na jndyocahanꞌ, majoꞌntyi ja.
23 Conduehin ndëëhoꞌ na nnon nquii Cristo cotyentjonhin, majoꞌ ja tꞌmanntyichen tsꞌian ꞌnaanꞌ jon matsꞌa, chito chaꞌ na contꞌahin. Matsinën chaꞌvijon tsꞌan na tsanꞌchen xquen. Ja jaaꞌntyichen tsꞌian matsꞌa na matsiquindyi nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ Cristo, chito chaꞌxjen na contꞌahin. Jndyentyichen jnda jndë tyiꞌ nnꞌan ja vancjo, chintyi na cotjon joohin. Ndoꞌ jndyentyi jnda jndë tjaꞌ nnꞌan ja jnaanꞌ na mancya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ jndyentyi nnon na maquenön na ninꞌquitscueeꞌhan ja.
24 Nque nnꞌan na conintque ndëë ntyjë́ nnꞌan Israel, ꞌon jnda tjaꞌhan ja yo tjantsiꞌ, tyiꞌncüii na ꞌon jndaꞌñeen, ntycu nchoꞌnqui vantyjoꞌ ñjen tjantsiꞌ na totuenꞌhin ja.
25 Ndoꞌ nnꞌan na conintque ndëë nnꞌan Romanos, ndye jnda tjaꞌhan ja yo nꞌoon. Ncüii jon tuenꞌ nnꞌan ntjöꞌ ja. Ndye jnda tyuiiꞌ vꞌaandaa naijon na ñjön. Ncüii xuee ndoꞌ ncüii tsjon na toquiñjön quityquiiꞌ ndaandue ngꞌe na jndë tyuiiꞌhanꞌ.
26 Jndyechen na toncuuꞌ na maquenön na mantyꞌi na mancya jñꞌoon naya, toncuuꞌ na mavetꞌiö jndaahinꞌ. Toncuuꞌ na ncyꞌon nanntyꞌuee ja. Toncuuꞌ yo nnꞌan tsjan na tui ja na ninꞌquinanꞌcueeꞌhin ja, ndoꞌ majoꞌntyi nnꞌan na conduihin mañoon tsjan. Ncüii ncüii tsjoon yuu na mancya jñꞌoon naya, mꞌaan na toncuuꞌ na nnanꞌcueeꞌ nnꞌan tsjoonꞌñeen ja. Mꞌaan na toncuuꞌ na mantyꞌi nato jndëë ndoꞌ mantyi nnon ndaandue. Ndoꞌ mantyi mꞌaan na toncuuꞌ ntyja ꞌnaan joo ntyjë nnꞌan judíos na veꞌ contꞌa nquehin na conduihin nnꞌan na vantyja nꞌonhin Jesucristo.
27 Itscüejndyaaꞌ jndyihanꞌ ja na matsiquindëë tsꞌian na iꞌua Cristo nnön, ndoꞌ jndye nnon naviꞌ jndë maquenön ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Jndye jnda mavejntꞌö tsantsjon, jndye jnda itsitjahanꞌ ꞌnan na ntcüꞌa. Jndye jnda taꞌnan tocüꞌa. Vaa xjen na toviquijntꞌe ja na tën jndyi na tatotsinonhanꞌ ndiaa na ntcüë.
28 Ndoꞌ vandyaꞌ nanꞌmin, minchen mañoon nnon ꞌnan na maquenön. Nque nnꞌan na ncüii ncüii tmaanꞌ na vantyja nꞌonhan Jesucristo, ꞌio ꞌio mꞌaanꞌ jndyi tsꞌön nchu vaa na coquenonhan.
29 Ncüii ntyjë na vantyja tsꞌon juu Cristo, na tyiꞌjndei ya juu ntyja ꞌnaanꞌ na vantyja tsꞌon juu, chaꞌvijon ncö maquenönhanꞌ ntyji. Ndoꞌ mantyi ncüii ntyjë na vantyja tsꞌon juu jon, xe na aa itsitjahin nnon jon, mantyi itsiquindyaꞌhanꞌ ntyji na nndaꞌ vaa iquenon juu.
30 Majoꞌ xe na aa icanhanꞌ na cüjiꞌsꞌa ja ntyja njan, ncüjiꞌsꞌa ja ntyja ꞌnaan joo nanꞌminꞌ na maquenön na conanꞌmanhanꞌ na ja tsꞌan na tyiꞌjndei ja ntyja na vantyja tsꞌön.
31 Tyoꞌtsꞌon nchjii jon na mayuuꞌ jñꞌoon na matsinën ndëëhoꞌ, chito jñꞌoon quintuhanꞌ. Condui jon tye nquii Jesucristo na ityeꞌntjon jon jaa. Chuhanꞌ na manchaꞌ xjen quinanꞌtꞌmaanꞌ nnꞌan jon.
32 Juu xjen na tomꞌan tsjoon Damasco, nquii Aretas conduihin rey juu tsjoonꞌñeen. Ndoꞌ juu tsan na mꞌaan nacje ꞌnaanꞌ reyꞌñeen na conduihin gobernado, tꞌua jon tsꞌian ndëë sondaro ꞌnaanꞌ jon na quindahin ja ꞌndyo tsjoonꞌñeen na ncyꞌonhin ja.
33 Mangꞌe joꞌ, nque nnꞌan tsjoonꞌñeen na vantyja nꞌonhan Jesucristo, jnanꞌjndaꞌhan ncüii tsque tꞌman, tua quityquiiꞌhanꞌ, ndoꞌ jnanꞌcüenonhan ja ncüii ventana vaaꞌ ncüii ntyjehin, joꞌ jnanꞌquioohin ja tyuaa toxenꞌ teonntjöꞌ ꞌndyo juu tsjoonꞌñeen. Manndaꞌ vaa na jnꞌuan ja ntꞌö juu tsanꞌñeen.