20
Kääŋ kɔc lui dom yic
1 Ku ben Jethu bääny Nhialic thɔ̈ɔ̈ŋ ëlä, “Raan dom ëcï rial bï la wïc kɔc bï duɔmde bɛ̈n tem.
2 Ku ciëk ariöp bï ya gäm ke akäl tök, ku tooc ke dom.
3 Nawën tɛ̈cït lunyluny ë ɣɔ̈k, ke la tɛ̈ ye kɔc ɣɔɔc thïn, go kɔc kɔ̈k tïŋ thïn ke kääc ke cïn kë loikë,
4 go lɛ̈k ke ëlä, ‘Lak dom yic aya bäk la tem, ku wek aaba yiëk ariöp thöŋ ke luɔidun.’
5 Gokë la. Nawën akɔ̈l ciɛl yic, ku tääŋ akɔ̈l aya, ke la aɣeer ku le bɛ̈n ke kɔc kɔ̈k.
6 Naɣɔn thëëi ke la aɣeer ku yök kɔc kɔ̈k ke kääc ë path go lɛ̈k ke, ‘Yeŋö rëër wek tɛ̈wën aköl ke cïn kë luɔikë?’
7 Gokë lɛ̈k ye ëlä, ‘Acïn raan cï ɣo cɔɔl buk la luui.’ Go lɛ̈k ke bïk la luui aya.
8 “Naɣɔn thëëi ke wun dom cɔl raanden kɔc dɔ̈m ku lueel, ‘Cɔl kɔc luɔi, ba ke dɔ̈m wɛ̈ɛ̈uken, ku jɔk kɔc ë ke bɔ̈ ciëën, bï jäl la thök kɔc wën anhiäk jɔk luɔi ë rial.’
9 Go kɔc ke bɔ̈ luɔi yic ciëën bɛ̈n ku gɛ̈m ke wɛ̈ɛ̈uken.
10 Nawën la kɔc ke jɔk luɔi ë rial bɛ̈n bï ke bɛ̈n riɔp, ke takkë lɔn bï ke gäm wëëu juëc, ku keek aacï bɛ̈n riɔp wëëu cït wëëu cï gäm kɔc ke lök bɛ̈n luɔi yic ciëën.
11 “Gokë wëëu dɔm ke dak puɔ̈th, ku jiëëmkë wun dom guɔ̈p ëlä,
12 ‘Kɔc ke lök bɛ̈n ciëën, cïn luɔi dïït cïk looi, aaca thɔ̈ɔ̈ŋ nhïïm kek ɣo, ɣok kɔc cï luui akɔ̈l yic tɛ̈wën anhiäk agut tɛ̈ col piny cït ëmën!’
13 “Go wɛ̈t raan tök bɛ̈ɛ̈r ëlä, ‘Mäthdiɛ̈, yïn acä jör, ciɛ̈t ɣo cï tɛ̈ bï ɣɛn yï riap thïn akäl tök cäk.
14 Dɔm ariɔ̈pdu ku jälë. Aca tak ba raan lök bɛ̈n ciëën gäm ariöp cït ariɔ̈pdu.
15 Cä la yic ba wɛ̈ɛ̈ukiɛ̈ gam tɛ̈cït tɛ̈ wiëc ye? Yeŋö ye tiɛɛl yï dɔm tɛ̈ muɔɔc ɣɛn kɔc?’ ”
16 Ku wit Jethu wɛ̈tde ëlä, “Këya, kɔc tɔ̈ ciëën aabï tɔ̈ tueŋ ku kɔc tɔ̈ tueŋ aabï tɔ̈ ciëën.”
Jethu ajam ë Thuɔnde kën yic diäk
(Mk 10:32-34; Lk 18:31-34)
17 Naɣɔn aköl dɛ̈t ke Jethu cath kek kɔcken ye buɔɔth ke la Jeruthalem, ke cɔɔl ke tɛ̈den ë röt ku lëk ke,
18 “Ëmën ɣok aala Jeruthalem, ku Manh Raan abï la dɔm ku ɣɛ̈th kɔc käk Nhialic nhïïm, ku kɔc piööc ë lööŋ. Ku abïk tɛ̈m thou,
19 ku thönkë bäny kɔc cie kɔc Itharel bïk läät ku thatkë ku piɛ̈ɛ̈tkë tim cï rïïu kɔ̈u. Ku na ye nïn kadiäk cök ka bï pïr ku jöt bei ë raŋ yic.”
Man wɛ̈ɛ̈t Dhubedï acï Jethu thiëëc këden wïc
(Mk 10:35-45)
20 Nawën ke man wɛ̈ɛ̈t Dhubedï bɔ̈ tënë Jethu kek wätke, ku gut yenhiaal piny ku thiëëc bï luɔ̈i kë wïc.
21 Go Jethu thiëëc, “Yeŋö wïc?” Go bɛ̈ɛ̈r ëlä, “Tɛ̈ nyuuc yïn thɔ̈nydu nhom bääny Nhialic yic aköldä, ke yï tɔŋ yïpuɔ̈u lɔn bï yïn wɛ̈tkiɛ̈n kë karou cɔl aa nyuc yïlɔ̈ɔ̈m, raan tök köŋ cuëc ku raan dɛ̈t köŋ ë cam.”
22 Go Jethu dhuɔ̈k ke ëlä, “Wek aakuc kë thiëckë, ɣɛn abï baŋ apɛi ë nïnkä ku ɣɛn abï nɔ̈k. Lɛ̈ukë bäk gum cïmëndiɛ̈?” Gokë bɛ̈ɛ̈r, “Alëuku.”
23 Go Jethu lɛ̈k ke, “Na cɔkkë we nɔ̈k ayic ka lɛ̈ukë bäk gum, ku acie ɣɛn la riɛl ba raan bï nyuc köŋdiɛ̈n cuëc ku köŋdiɛ̈n cam kuany. Thöckä aa käk kɔc cï Wä guiër ke.”
24 Nawën le atuuc kɔ̈k kathiäär piŋ, ke riääk puɔ̈th tënë wɛ̈ɛ̈t Dhubedï.
25 Go Jethu ke cɔɔl ku lëk ke, “Aŋiɛckë lɔn kɔc cï gam bïk aa bäny kɔc cie kɔc Itharel aala riɛl kɔc nhïïm, ku acïï path bäk ciɛ̈t ke.
26 Ku kënë acïï rot bï looi kamkun. Raan wïc ye bï ya raandït kamkun, adhil rot dhuɔ̈k piny bï ya luui rin kɔc kɔ̈k,
27 ku na ye raan wïc ye bï ya bɛ̈ny wenhïïm, ka dhil ya aluaŋdun.
28 Cïmën Manh Raan aya akëc bɛ̈n bï kɔc bɛ̈n loony, acï bɛ̈n bï kɔc bɛ̈n kony, ku gɛm wɛ̈ike bï kɔc juëc waar thou yic.”
Jethu akony cöör karou bïk daai
29 Tɛ̈wën jiël Jethu Jeriko kek kɔcken ye buɔɔth, ke buɔɔth kɔc juëc apɛi.
30 Ku kɔc cï cɔr karou aake rɛ̈ɛ̈r ë dhël këc. Nawën piŋkë lɔn cï Jethu ɣëët, ke cöt röldït, “Bɛ̈ny, Wën Debit, kony ɣo!”
31 Go kɔc kɔ̈k ke rɛ̈l ku yöökkë ke bïk biɛt. Gokë ŋot ke kiu apɛi, “Wën Debit! Kony ɣo.”
32 Go Jethu kɔ̈ɔ̈c ku cɔɔl ke, ku thiëëc ke, “Yeŋö wiɛ̈ckë ba looi tënë we?”
33 Gokë lɛ̈k ye, “Bɛ̈ny awïcku buk bɛn daai.”
34 Go Jethu gam, ku gɔɔt kenyïn, gokë daai nyin yic ku buɔthkë.