15
Zelusale numutoka monokumú alegesá amó
* Zutaia mikasiukatí ve lugáa keza Atiokia numutoka lemeke Izesuni vegenala zuha Zuta ve minamamoláa láa liki li kimi-kimi iki minamó: Lekeza Mosé loleketamómáminiki lukugupeló Ómasímini anosa milamitamó nene Ómasímo lukugutó vizeminogo ive. Liki lamó nene Pauloko Panapasiko gilikasike kezagi ámina vegenaki gakotunú lova napa hizemó. Lova hizikago, Zelusalega tiviiki ámina gakokumú likiko aposolo itó ve olotivate kegepagutí gakóini gilitave liki Pauloki Panapasiki ve lugáa makoki kilími etó amó. Kilími etó iake, monó gele vegenalite kilími gapo miliake, nónohá zikimikago, vamó. Viki Pinisia mikasigú itó Samalia mikasigú nene Zuta vegená minamamoláate litaha netá ahuliake, monokú viki gímize gakó li kimimi nivago, kigivéike mukilite giliake kogoliza viziki minamó. Lá ikago, viki Zelusalega anitikago, monó gele vegenaki aposologi ve olotiva napagi kogoliza vizikimikago, Ómasímo kelémo vatí igo monó hoza nalego nene gihila zi gakó nene avetó iki li kememó. Li kimi asú ikago, Palisaio monó vegenakutí Izesukumú gili alévolé a ve lugáate otiki láa liki lamó: Hetoka vetini kugupeló Ómasímini anosa minosá itó Mosé lo hukoko li gakó gele alesá neve. Lá amitamó nene monokú vaminigave.
Liki likago, aposologi ve olotiva napagi ámina gakó litune liki alegesá amó. * Alegesá iake gakó ali viligá aligá ake, Pitá nene oteake láa loko lo kimimó: Nigivénegita, hetoka ve keza gakó lamaná imane není negepaguti giliiki gili alévolé itave loko holutegutí Ómasímo gozapá likigivetipina není nelémo etó imó nene mota gilinave. * Lá okago, ligikagú ánigoaká ve Ómasímo Zuta vegená lelitoka Sikalahú limimó ámina oko hetoka vegená nokimike nenémini mogonáa lelepizimó. Keza aí gakó gili alévolé ikago, kigika nagamí zeketoko kelémo lamaná imó. Leza nagamí zeletamómáminoko kezagi nagamí zeketamó. 10 Nenemú lekeza Ómasi gimivagú miliki genavagi netá napa aleaká unimó lezagi avotegegi Moseni gakó ale amegesaló moloaká netalímini genavagi netá ale otunimó ligitagani uhá nene ámina oko hetoka vegená Izesuni vegenala zuhatini kumupiló molatune liki nilahe. 11 Nenémini amitune. Leza láa loko geleaká nouháma neve: Guivahani Izesú eza nasahilí olimike lugutó vizimó ámina oko hetoka vegenaki kugutó vizinogo ive.
12 Loko Pitá nene lokago, alegesá a ve mukí nene gahá lamake kegepa apiziake niago, Pauloko Panapasiko keza Ómasímo hozaló ve niasigo hetoka vegenatoka golivagi netá haitopaitó ale utó imó nene avetó iki li kemesimó. 13 Li kimi asú ikasigo, gizapa véipo Zemusí láa loko lo kimimó: Nigivénegita, gakó makó litoze, gililo. 14 Ómasímo vegenala zuha lilí itave loko hetoka vegená gapo veleketake lugáa kelémo etó imó. Ámina gakó nene Saimon avetó oko lo lemekago geleháma neve. 15 Ámina gakó itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete luhuva gizi milina gakó vo milisegeko neve. Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makolímini luhuva gakó makó láa loko neve:
16  * Zuta vegenalite monó liaká niamó nenémo Tevitini monó seli numuni hulupa ligimokitana noigo,
nénisi minoko atiginá oko inake ámina numutagalaló agomá aleko goha ginogo uve.
17 Lá okugo, vegená lugáate Guivahanimú sele liki vitagá itave,
itó hetoka vegená nugulizá iaká nia vegená mukí áminagó itave.
18 Guivahanímini gakó nenémináa gozapakutí lo utó omo notu vémina noluve.
19 Láa liki luhuva gizinamó nenazo, neza láa loko noguluve. Hetoka vegenakutí Ómasi gili amiaká nia vegená nene genavagi netá geheketamitune. 20  * Soza ómai netáini guguni gizi kimitakutí nene namiki mokoló netá alemiki nagá itata iza namiki iza golanigi namiki mosiki keké itave loko luhuva netá gizatune loko noguluve. 21 Ámina mosiaká netakumú nene Mosé gakó mukí gizo molokago, gozapakutí avotege omolelé amalelé iki leza Zuta vetini monó numutegú holisigú holisigú Mosé lo hukoko li gakó gatiki li limiaká niago geleaká noune.
Monó kansole vetini gakó
22 Láa loko Zemusí lokago, aposologi monó ve olotivagi monó amegesaló mila vegenaki mukí keza gili lamaná iake, keitokatí ve losi kilími etó amó, makó agulizá Zutá agulizá makoláa Pasapá, itó makó Sailasí eza monokú olotiva ve. Kilími etó iake, Pauloko Panapasiko kezagi Atiokia numutoka makó vitave liki kimisili milamó. 23 Lá niake, luhuva netá makó láa liki giziake kimikago, aliki vamó: Ligive lagavese, leza aposologi monó ve olotivagi lekeza ligive hetoka ve lugáa Atiokia numutokagi Silia mikasigú itó Silisia mikasigú numuni apá makotó niamó nene geké lo leketoko luhuva imane gizo nolukumune. 24 Leza gelemuko, imanelokatí ve lugáate lekelitoka viki gakó li likimiki likilími gopa ikago, gili gopa amó. 25 Lá ikago, leza gelekunike alegesá okunike, ve makó kelémo etó okunike ve losi ligika kemenouni ve Panapasiko Pauloko kezagi kimiselekuko húnane nivave. 26 Ámina ve lositá keza Guivahanite Izesu Kilistokumule liki kepelemitagogitana monó hoza alesimó. 27 Nenemú Zutako Sailasiko kimiselekuko, viki kegepagutí ámina gakó nene li likimikisiko gilinigave. 28 Sikalahuki itó lezagi nene hoza genavagi lekememinake, lá okosí hoza gakó loleketatune loko lonoune. 29 Lekeza soza ómai netáini guguni gizi kimitakutí namilo. Itó nagá itata izagutí namilo. Itó iza golani namilo. Itó mokoló netá alemilo. Nene netá lekemegesa amiiki mosi keké itamó nene lamaná iki minanigave. Ánesile.
30 Luhuva netá láa liki gizi kimiake, kilími gapo ikago, vamó. Viki Atiokia numutoka aniteke, monó gele vegená kilími nupa iake ámina luhuva netá kememó. 31 Kimikago, gatiki giliake, luhuva giza gakó nenémo kelémo kii lokimikago, kogoliza viziki minamó. 32 Lá ikago, Zutako Sailasiko Ómasímini agepagutí gakó liaká ve minasinazo, gakó mukí lasike, kilími huluga liki kilími kii lasimó. 33-34 Lá ikasike, makó minata gamena asú okago, kimisele veloka atiginá iki vinigi mulúikú gili lamaná iminasigo, kigivete kemesosoka liki kilími gapoló amó. 35 Pauloko Panapasiko keza Atiokia numutoka miní amiki minasike, kezagi ve lugáagi Guivahanímini gakó li utó miliki li kimi-kimi iki minamó.
Pauloko Panapasiko otopá zesimó
36 Gamena makó oko vokago, Pauló nene Panapasini láa loko lo amimó: Leza monó gapo vusike Guivahanímini gakó lo kumusitó numutó namató ligive lagave utó amó keza nana nana iki niahe voko ánigoketatíive. 37 Loko lokago, Panapasí nene Zoní agulizá napa Makí makó vinigi limóza, 38  * Makí goí oko Pamapilia mikasiuka gosohá hozagú aniteake ahulokimiake atiginá imó nenazo, nenemú Pauló nene áisigi vinigi giligo goselé apilimó. 39 Lá okago, Panapasiki pelevesava zikasike lova leta konó imó. Lá okago, mini ezega emega asimó. Panapasí nene Makini alémoko vike sipigú itikasike Saepalasi mikasi pokolauka vasimó. 40 Pauló nene Sailasini alémo etó okago, Izesuni vegená keza Guivahanímo nasahilí oketative liki Ómasiloka likago, vasimó. 41 Vasike, Silia mikasiuka itó Silisia mikasiuka anitesike Izesuni vegenala zuha kilími kii lasimó.
* 15:1 Liv 12:3 * 15:7 Apo 10:1-43 * 15:8 Apo 10:44 * 15:16 Emo 9:11-12 * 15:20 Gá 34:15-17; Liv 18:6-23, 17:10-16 * 15:38 Apo 13:13