17
Tesalonika numutoka gopaga lamó
Keza viki Amapipoli numutoka itó Apolonia numutoka aviligikasike Tesalonika numutoka vi anitesimó. Neneló Zuta vetini monó numuni makó minamó. Pauló eza aí suni alike holisi losive makole oko novigo, monó numúikú itike minake, kezagi monó gotolagutí gatiki ligili hagili amó. Lá iake, monó gakó luhuva gizamó lugáa nenémini mogonáa like, láa loko lo kimimó: Gologí oletative loko lo mololeta vema helekoko otitive liki monokú luhuva gizi milinamóma neve. Lo nolukumu ve nene agulizá Izesú eza gologí oletative loko lo mololeta vema noive. Loko lokago, vegená lugáa nenete gili seketigí iake Pauloko Sailasiko keitoka viki gímizemó. Itó Kiliki ve keza Ómasi gelekelé itiki minamoláagi vená iti minamoláagi mukí kezagi viki gímizemó. Lá ikago, Zuta vetini monó gizapa vete giliake kemekugú ninake, gohogó vegená golesa kilími nupa iake, gala vizikago, Zasoni numukutí Pauloko Sailasiko vegená kogovisaló kelémo molokinake nagá kimitune liki aí gahe zivi tele vizivi amó. Lá amó nene ve losima numukú niamasigo ánigiake, Zasoni itó agivelagini lugáagi kigizató aliake, gelelehá iki aliki lemeke apá gizapa veloka kilímiki milake, láa liki gopaga limi vamó: Numutó namató ve kilími gopa napa iaká niasi vema anitesigo, Zasóma kelémo guni okave. Itó keza Loma vetini agulizaki ve napámini gakó ali ahulikasike agulizaki ve gosohá makó Izesú utó okave liki liaká niasive. Liki liake, apá amelagegi gizapa vegi gala vizemó. Lá iake, Zasoki agivelagegi sele li kimiake, Pauloko Sailasiko vitáive liki kugupe meina hizilo likago, moni kememó. Kimikago, kimisili ahulamó.
Pelea numutoka vasimó
10 Lá ikago monó gele vegenalite ámina holugú Pauloko Sailasiko kimisili ahulikago, Pelea numutoka vasimó. Neneló anitesike Zuta vetini monó numukú itiki monó li kemesimó. 11 Lá ikasigo, ámina apató Zuta ve keza zouváa Tesalonika numutoka vegenakitana minamake, kiviligiki minake monó vávani iki giliake, Pauloko Sailasiko lasi gakó lamaná nehe soza nehe liake, gamena gamena monó gotolagutí monó mogonamú agizaka hiziki vitagá iki minamó. 12 Lá iake, keitokatí mukilite Kiliki vená iti minamoláa lugáagi ve lugáagi keza Izesukumú gili alévolé amó. 13 Lá ikago, Pauló nene Pelea numutokagi Ómasímini gakó lo hutilí okago, ámina gakó nene Tesalonika numutoka vokago, Zuta vegenalite giliake, Pelea numutoka ake gala vizeke lovaga lamó. 14 Lá ikago, monó gele vegená keza Pauloni alími gapo ikago, ámina apá ahuloake vike age nagamí agataloka anitimóza, Sailasiko Timotiko keza Pelea numutoka minasimó. 15 Niasigo, Pauloni alímiki va vegenalite Atena numutoka ahulitamó. Ahulimikago, lekeza atiginá iki viki likiko, Sailasiko Timotiko litá iki isino. Loko lokimikago, vegená keza atiginá iki vamó.
Pauló Atena numutoka monó lo kimimó
16 Lá ikago, Pauló nene Atena numutoka kegeva minake ánigamó nene soza ómai netá mukí vaí oko nego, ánigoake, agikagú ló lokago, 17 Zuta vetini monó numukú itike Zuta vegenaki hetoka vegená Ómasimú goliva giliki minamoláa kezagi monó ligili hagili amó. Lá iake, gamena gamena maketiloka nene vegená nánigake áminagó oko monó lo kimimó. 18 Lá okago, ámina apatoka vegená makó minamó. Makolite Epikuleani monó giliaká amó itó makolite Sitoiki vegenalitini monó giliaká amó. Ámina vegená kezagi Pauloki gakó viligá aligá iake, lugáa nenete Paulokumú nene goselé gakó goha li ve imanémo nanave loko lo lemeaká noive. Liki likago, makolite láa liki lamó: Áisi nene ómai netá makolímini gakola nolimó gelekave. Liki lamó nene Pauló eza Izesunimuki helenosakutí oteakakumuki lo utó oko lo kimikumú nene gakó lamó. 19 Láa liki liake, Pauloni agizató aleke, hugumá makó agulizá Aleopago neneló alímiki iteke lamó: Géisi gosohá gakó loaká noanimóma nene, nana gakokumú loaká noane. 20 Ma gelemuni gakó neze, mogonagi lokako gilitune. 21 Liki lamó nene Atena apakú vegenaki veno vegi keza gakó gosohá giliake ámina gakotokó miniaká amó.
22 Lá ikago, Pauló eza Aleopago gakó hugumató voko minake, vegená láa loko lo kimimó: Atena apakú vese, neza mogonatini lá oko nániguve. Lekeza ómai netá mukikumú goliva goha gilikilí iaká niave. 23 Netá makó lá oko nego ánigouke noluve. Neza numutitoka vogá ogá oko ómai netatini ánigumó nene, nama holoma makotó luhuva makó nene gelemuni ómai netá makó noitikumú neve liki gizinago gatuve. Ámina ómai netá lekeza gelemiki gopa gupá zi amiaká niamó aikumú lo likimitoze, gililo. 24  * Ómasímo mikasi ale utó moloake, amupiló netá matá ale utó molo asú imó. Áisi nene okulumaki mikasigi keí Guivahani noinazo, áisi nene monó zagusave vegenalite kigizatunú gekú nene minoko aleko osá amive. 25 Áisi vegená mukitoka sikalahúinigi netá matá mukí lehizelimiaká noinazo, áisi netá matakumú vitagá osá amive, keké. Nenemú vegenalita hozava aleko netá makó ale utó o amitunimoláa oko nomive. 26 Lá onoimóza, vegená zuha hamokó ale utó moloake lokago, aitokatí numutó namató hize hutilí oko utó omo vunimó. Itó hize hutilí oko minatuni gamenagi lakaníagi áisigó mololetonoimóma neve. 27 Nenemú nene ligikatunú vitagá iliki viki Ómasi ezáa ánigatune loko geleake, nenémini imó. Eza hotoka minamive. Likigilikagú noive. 28 Leza aí agizauka minunike, oko moloko oaká noune. Lekelitokatí nama luhuva giziaká a ve lugaáte nene leza Ómasilokatí utó unimóma neve liki lamóma neve. 29 Leza Ómasilokati nouninazo, Ómasímo eza vegenalite kagata geleke golitunupe silivatunupe gehanitunupe lilí a netakitana noive loko laminogo une. 30 Ómasímo aikumú gelemake netá golesa aliki mina gamena nene ánigo ahuloake, nasahilí oketoko minamóza, itína nene numutó namató vegená mukitoka kigika ali viligatave loko lokimikave. 31 Áisi nene numutó namató vegenalita mogonate ale utó moloko lihima limiti gamena lo moloake, lelegí oko limiti vema alémo etó imó. Lá oake, numutó namató vegená mukitoka aikumukó gilitave loko ámina ve nene heleneikutí alémo otekago noive.
32 Loko Pauló nene helenosakutí oteaká gakó lokago, lugáate goselekaseleka lamó, itó lugáate nene gamena makó zupa ámina gakó goha lako gilitune liki lamó. 33 Liki likago, Pauló nene ahulokimiake vimó. 34 Vokago, vegená lugáate nene aitoka viki gímiziake Izesukumú gili alévolé amó. Keitokatí Aleopago hugumató kansole makó minamó, agulizá Tionisió, ezagi vená makó agulizá Tamalí itó vegená lugáagi minamó.
* 17:24 1 Kug 8:27; Apo 7:48