19
Pauló Epeso numutoka monó lo kemeko minamó
Apoló eza Koliti numutoka noigo, Pauló nene mikasi holutó mohona noike Epeso numutoka anitimó. Neneló vike Izesuni vegenala zuha makó ánigoake, loká oketake lekeza nene monó gili alévolé iake, Ómasímini Sikalahú alemó nehe. Loko loká okimikago keza láa liki lamó: Óe, Sikalahú noive loko gelemunimó nenae. Liki likago, goha loká oketake lá ikamóza, lekelisi nene éahini gakó lamanató monó nagamí hilamó neve. Loko lokago, leza Zonini monó nagamí huluhá nenae. * Liki likago, Pauló láa loko lo kimimó: Zoní eza nene vegenalite kigika ale viligakumú nagamí noholoketake nemegesaloka némegetoko ati ve agulizá nene Izesú anogo ize, aikumú gili alévolé itave loko lo kimimó neve. Loko Pauló lo kemekago, giliake, Guivahani Izesuni agulizató monó nagamí hilamó. Nagamí hilikago, Pauló nene gotóitó agizani moloko Ómasiloka loiká loiká noigo Sikalahú keitoka lemekago, haitopaitó konokutí monó li utó iká Ómasímini agepagutí gakó liká amó. Ámina vegená 12-a minamó.
Lá ikago, Pauló eza Zuta vetini monó numuíkú itike monó ale akutoko Ómasímini gizapaló minoakalímini gakó lo keme keme oko kagata aleko noigo, ikani losive makole golamó. Lá okago, vegená lugáate gínikaha iake Izesuni monó nene kemegesa amemó. Kemegesa amiake, mukí vegenalitini kovogisaló Izesuni monokumú alivi letivi ikago, Pauló ahulokimiake aí vegenala zuha kelémoko vike kelémo nupa oake, gamena gamena ve makó agulizá Tilanó aí gakó apí o kemeaká numukú miniki monó ligili hagili iki minamó. 10 Niago, Asia mikasiuka vegená nene Zuta vegenaki Kiliki vegenaki mukitó keza Guivahanímini monó gili asú niago, kilisimasi lositá oko vimó.
Sikevani gipalatini gakó
11 Lá noigo, Ómasímo Pauloni hize lé omikago, golivagi netá haitolímini mukí ale utó imó. 12 Lá okago, nenemú vegená nenete akisipi taulíinitunú nene Pauloni agupelotí vemo iliki vake kivisi vegenalitini kugupeló milikago zokamó, itó kigikagutí holosi golesa itiki golisi vamó. 13 Lá niago, Zuta ve lusaló ve lugáa numutó namató vigiki mihina amó nenete vegenalitini kigikagutí holosi golesa kepeleko kimisilitune liki Guivahani Izesuni agulizató láa liki avevezaha iki lamó: Izesuni agulizá lamaná Pauló mohona oko loaká noi vémini agulizató golisi vitave loko nololeketune, liki lamó. 14 Nene Zuta vetini guguni gizoaká ve napa makó agulizá Sikevá aí gipala 7-a keza ámina netá aliaká amó. 15 Itó gamena makó zupa láa liki likago, holosi golesa nenémo láa loko lo kimimó: Izesuni mogonamú mota gelenouve, itó Pauloni mogonamú mota gelenoumóza, lekelisi nene hí ve niave. 16 Loko loake, holosi agikagú mina ve nenémo alegetá vizevo oko kepelekago, golanímo alemó ze ze igo, kugupa zapakó numukutí limiake golisi vamó. 17 Lá ikago, ámina gakó nene Epeso numutoka Zuta vegenaki Kiliki vegenaki keza gili asú iake kegepa gahava nomigo, Guivahani Izesuni agepoka lake sigaga litamó. 18 Lá ikago, Izesuni monola gili alévolé iki minamoláa mukilite aniteke keza litaha kemetameki minake netá golesa ali minamó nene li utó i asú amó. 19 Lá iake, gozapá lusa hoza aliaká a ve lugáate lusa giaká a puku nene gita iki aliki ake vegená kovogisaló lokú gizamó. Lá iake, ámina puku nenémini meinava ale nupa iki gatamó nene, 10 tausen kina okago, 20 muki vegená keza nenémini ikago, Guivahanímini gakolímo hutilí oko vike gihila zeko alévolé imó.
Epeso numutoka gopaga lamó
21 Lá okago, Pauló eza Masetonia mikasiuka itó Akaia mikasiuka vomo vomo Zelusalega vitove loko agata geleake Sikalahulímo alapizitó nene neza Zelusale numutoka anitekinake, nenelotí goha voko voko Loma apatoka vitove loko gele hamokó oake, 22 alími vatí iaká asi ve Timotiko Elastoko kimiselekago, Masetonia mikasiuka goí iki vasimó. Ezáa nene Asia mikasiuka koma makó miní ameko minamó.
23 Nene zupa Epeso numutoka Izesuni monokumú lova napa utó imó nene lá oko neve. 24 Neneló silivatunú gonanalivagi netá loló oaká i ve makó minamó, agulizá Temetelió. Áisi nene soza ómai netáini agulizá Tianani numunáámini amenía koma koma loló oake, ezáagi izegipa agunalagi ámina hozalotí moni napa aliaká amó. 25 Lá ikago, Temetelió eza izegipa agunalagi agive agave kelémo nupa oake láa loko lo kimimó: Náavegúe, lekeza hozale nenémo moni henokanoni ale utó olemeaká noimóma nene gilinave. 26 Itó ve makó amó agulizá Paulóma nene, lekeza aí mogona giliki ániginave. Áisi nene Epeso numutokatí itó Asia mikasi lugalokatí vegená mukí kagata hizeko kelémo gopa ike vegená kigizanitunú lilí amó ómai netá nene, netá gihila nomive loko lo kemeaká noive. 27 Láa lomo mohona iko iko, lelí hoza nene liminogo ive, itó lelí ómai netá napa Tianani zagusavemú nene vegenalita gilikiko liminogo ive. Lá okiko nene, Asia mikasiuka vegenaki numutó namató vegenaki Tianakumú goliva gilikilí iki niminamóma nenazo, agulizá haha itihe loko nehelele vizekave.
28 Loko lokago, giliake, kigikagú ló loake, kizapaló molokago, gakó napagutí láa liki lamó: Epeso vegenalita izoteho Tianá nene agulizaki vená napama nenae, liki lamó. 29 Liki likago, ámina apató vegená gopa napa iake alegesá hugumatoka ololu liki vake alegesá iake, Masetonia apakutí Paulogegi makó mihina iaká a ve lositá, kugulizá Gaioki Alistakoki nene kigizató aliake gelelehá iki iliki vamó. 30 Lá ikago, Pauló nene geleake, vegenalitini alegesakú vitove lokago, aí vegenala zuha keza géneka lamó. 31 Lá ikago, Asia mikasiuka kugulizaki ve lugáa Pauloni zogova minamó keza vegenalitini alegesakú vamitive liki gakó ahulikago, vimó. 32 Vokago, alegesá hugumató neneló vegená keza gakó gopa napa lake, haitopaitó gakó liki minamó. Lá niago, lugáate nene netakumú nilaze liki gelemake, gopa minamó. 33 Lá iki niago, Zuta vetini kigivéipini makó agulizá Alesateni nene alími etó iake gala viziake, ámina gakó li ami ami ikago, eza holomaló itike Zuta vegenalitini mogonáini hize lé inogo agizanitunú alata molamóza, 34 áisi nene Zuta vema nenae liki giliake, kegepagutí kegepagutí li hamó ake gakó napagutí nene Epeso vegenalita izoteho Tianá nene agulizaki vená napama nenae, liki nilago, gamena aowa lositá oko vimó. 35 Lá okago, kansoletini gakotó gizapa vémo kelémo zou loake, láa loko lo kimimó: Epeso apakú vese, Tianate napámini zagusave napa imaneló nemó itó okulumakutí aí vogunahana netá makó limimó nenémini gizapaváa amelagita noune. Ámina gakó nene numutó namató mota gili asú inave. 36 Hí vémo nenéminoko nomive loko litive. Ma nomive. Nenemú lekeza likigika ali hulu iiki netá golesa alemilo. 37 Imaneloka kilímiki a ve nenetosa ómai netatémini monó zagusavegutí netá makó ali halake halake oaká nehe itó Tianani alivi galativi ahe ma amasimóma neve. 38 Lá okago, Temetelió itó hozaló agive agave keza ve makokumú gelego golesa noigoma lihimaváinimú goní numutoka kiapegitoka kilímiki vikiko, neneló goní gakó litave. 39 Itó gakó makó minokikoma nene, kansoletini alegesakú aliki vikiko gakó hoza aliki gilitave. 40 Lekeza itína nene gopa lova hizikamó ha akokave. Ámina gakó nene kugulizaki vemate gilitamó nene nanave loko lo kumuko giliko lamaná itive. Ma nomive. 41 Loko gizapa vemámo loake, kimisele ahulokago vamó.
* 19:4 Mat 3:11; Mak 1:4-8