5
Lapanalímini luhuva loló inake nenémini avevezahaló minatune
Lekeza Ómasímini izegipa gihila minatita aí avevezahaló minalo. * Lá niiki likigika kemeakalímini agikagú miniki aliki ilo. Kilistó eza ámina oko agika limike lelikumule loko agupéa latila imó nene Ómasi guguni gizo amigo Ómasímo anuva giligo lamaná imó neve.
Lekeza monó vegená nianazo, mokoló netá itó musi netá itó mulutikú nihunihu nene lekelí holutikú utó amino. Itó ulínaka negi gakó giza zohí gakó golesa litamó nene etaminogo inazo, ámina netá ahuliiki Ómasi agepoka liki minalo. Lekeza láa liki gili alévolé iki gili minalo: Mokoló vehe itó musi netató vehe itó mulúikú nihunihuló ve mulutikú nihunihu nenémo soza ómai netá ámegetoakaláa geleneimó nenazo, ve nenémináa keza Kilistoni itó Ómasímini avogisaló miniki aliki ita netakumú nene vitagá itamóza, ma aleminigave. Golesa netá nenémináamú nene Ómasi gili amema vegenatoka Ómasímini mesaha utó inogo inazo, lokogoka viziki lekelitoka soza saza gakó li likimikikoma, giliko gihiláa loló amino. Nenemú lekeza vegená nenémináagi mini apiziki minamilo. Lekeza gozapá límugusigú minamóma nemóza, itína nene Guivahaniloka gímiziake lapanatinigi lilí iake niave. Nenemú lapanalímini luhuvaváa lilí iiki nenémini avevezahaló minalo. Lapanalímini gihiláa lá oko utó oaká noive: Ligika lamanaki minoaká itó hee loko minoaká itó gakó gihila loaká, 10 nene netá matá oko moloko itune loko Guivahanímo giliko lamaná iti netakumukó vitagá ilo. 11 Lugáate límugusímini netala itó hutuváa lilí nikoma kezagi mini apiziki minamilo. Lekeza ámina netá golesáini nene ali hanatalo. 12 Netá asugunatoka aliaká niamó nene lovoza heleaká netá nenazo, nene gakó lamitune. 13 Netá nenémináa ale hanatokuko, lapanalímo hize hanatokiko, utó o lamaná inogo ive. 14 Itó utó oaká netá nenémináámo nene lapanaki loló itimó neve. Nenemú monó gakó makó láa loko nemóma neve:
Lokovó akina ve lekeza otilo.
Itó hilinita ve lekeza mómoká iki otilo.
Kilistó nene hize hanatoleketanogo ive
liki luhuva gizinamóma neve.
15 Nenemú lekeza miniki aliki itatoka nene gizapa etoha iki minalo. Itó negi nagi hiziki minamiki gili vevesiki minalo. 16  * Itína gamena nene golesa netalímo hutilí onoinazo, nenemú netá lamaná aleaká gamena utó olikimitimó nene ma likivilegemino. Gamena ha okatize. 17 Negi nagi netá lilí iki minamiki, Guivahanímo lititoka molatitoka iti gapomú vitagá ilo.
18 Piá nagamikumú lekemeni zemilo. Nenémo nene likigikatini ale gopa okatize. Ómasímini Sikalahú nene likigikagú mino vaí ino. 19  * Ómasi agepoka lili iki ipá apá nama itó monó nama itó Sikalahulímo lekelémo vávani iko gosohá nama eza lo amiko eza lo amiko iki likigikagú Guivahani agepoka li amiki nama liki lokogoliza vizí vizí iki minalo. 20 Lá niiki Guivahanite Izesu Kilistoni agulizá iki mukí netakumú gamena gamena Ómasi ametehini agepoka lili iki minalo.
Ve aleve iki miliki ita gakó
21 Lekeza Kilistoni goliva gilitiki eza gelekelé otiko eza gelekelé otiko ilo. 22  * Vená lekeza vatinitini kagahaisiuka niminiki Guivahanímini agahaisiuka niminamó loló ino. 23 Kilistó eza vegenala zuhatini gotóini minake ale nupa oko gizapa olimiaká noive. Agisa agizani agupéa leza nene nouko eza lugutó vizeaká ve noive. Vená keza ámina iki váinitini kigínaló niave. 24 Nenemú Ómasímini vegenala zuhate Kilistoni agínaló niamó ámináminiki venatini nenete minimi limiki váinitini kagahaisiuka minataze. 25  * Ve lekeza venatini nene likigika kimitamó nene Kilistó monó gele gevenakumule loko agika limike agupe latila ike hilimómáminiki likigika kimilo. 26 Kilistó lá imó nene vegenala zuha kelémo etó okiko golotuva netá keitoka minokative loko itó monó gakolatunú nagamí zekoko lusa gekiko 27 ezáaloka ale akolotake likigika gizopa lo minikogó lihima nomimó etó ikigó minatave loko hilimó neve. 28 Itó ve lekeza lekezatini lukugupemú miluma giliaká niamó ámináminiki venatinimú milumáini giliki likigika kimilo. Lekelikutí makolímohe makolímohe venalamú miluma geleko agika amitimó nene ezáa agupemú nene miluma giliti netá loló inogo ive. Ve makolite kugupenini mukahá apilisá amave. 29-30 Leza lugupeva gizapa lamaná otunike nosánetá amekogó minoaká noune. Leza Kilistoni agupe agisa agizani nekisáa nounimómave loko aí vegenala zuha ámináminoko gizapa olimiaká noive. 31  * Nenemú monó gotolaú gakó makó lá oko neve: Ve makolímohe makolímohe izolahiko amelahiko ahulokimioko venalaloka voko gímizekiko keza kugupe kigika mili hámakó iki minatáive. 32 Itó ámina gakó amegesáa halá ge minamó nene Kilistó itó vegenala zuhaloka voko alekative loko noluve. 33 Nenemú ve lekeza mukitó nene lukugupelinimú giliaká niamó ámináminiki venatinimú giliki likigika kimilo. Itó vená lekeza mukitó nene vatini kugulizáini ali otiki kilími napa ilo.
* 5:2 Gá 29:18 * 5:16 Kolo 4:5 * 5:19 Kolo 3:16-17 * 5:22 Kolo 3:18; 1 Pit 3:1 * 5:25 Kolo 3:19; 1 Pit 3:7 * 5:31 Apí 2:24