2
Aposolote Pauloni hozamú gelego lamaná imó
* Lá okago, kilisimasi 14 oko vokago, Panapasiki Zelusalega goha atiginá oko itekusike, Taetasini nene ale gímizekusike makó itunimó. Nene hanuva lá amumó. Ómasímo gakó lo utó oko lo nimitó nene itumó. Itumó nene Zuta vegená minamamoláa Izesuni gakó lamaná lo utó oko lo kemeaká noumó nene monokú kugulizaki ve kezagó alegesá iki niago avetó oko lo kumumó. Není hozamú géneka likikoma hoza goí oko aleko minumoki itó hoza itína aleko nominumoki nene hanuvamú alumó gelekative loko lá umóma neve. Lá okugo, ve lugáahe itó nezagi minusi ve Taetasí ahe eza nene Kiliki ve nenazo, nenemú Zuta ve loló itive loko agupeló nene Ómasímini anosa molotatune liki li hukitatahe loko nougo lamamóza, emane amunaloka ve lugáa nene soza sazaló monó ve iki holutegú asugunatoka anitemó. Keza Izesu Kilistotoka voko apizeko minunike netá makolímini nagakú minamuhá nenémini mogona ánigatune liki Mosé lo hukoko li gakolímini gelekelé ve lelémo molatune liki ánigi loló itune liki halá giki amó. Nene vete lelí ale limitune liki likago, leza Izesuni gakó lamaná nenémo lekelitoka ale gilitoko alitive loko Taetasini agupeló anosa milatave liki likago keké gele kememuháma neve. Lá okago, vegenalite gelego monó kugulizaki ve minamó nenete lelí gapo hizi lí inigi némini manámini initamamóma neve. Itó keikumú gulugo haitolímini iki minamamó neve. Ómasímo ámináminoko lugupeló ánigamó nene itetigí lemetigí osá amive. Zelusale numutoka itu zupahé nene ámina monó gizapaló vete haitó gakó makó lo utó oko lo kimitane liki miní amiki li nememamó. Keza láa liki li nememake láa likigó gelemó: Ómasímo Pitani nene Zuta vegenatoka Izesuni gakó lamaná lo utó oko lo kimitive loko lotamó. Áminámini oko není nene hetoka vegenatoka gakó lamaná lo utó oko lo kimitane loko lonetamó neve liki gelemó. Pitá nene Zuta vetini aposolo loló imó áminagó oko neza nene Ómasímini zámuzaló hetoka vegenalitini aposolo loló umó. Lá okago, Zemusiki Pitaki Zoniki monokú kugulizaki ve niahe liki gele ve nenete nenikumú nene Ómasímo apazá hoza lehizemikave liki gelemó. Giliake, ligiveteve liake, Panapasiki ligizakú alemó. Lá iake, lekeza hetoka vegenatoka monó hoza nalisiko, lezate Zuta vegenatoka naluko, oko minatune liki li hukamó. 10 Gohogó vegená limiki niamoláa nasahilí ikitatáive likigó li nememó. Itó ámina hoza amuza moloko alitohe loko gele minutó lave.
Atiokia numutoka Pauló Pitani gahá ami gakó
11 Itó Pitá eza Atiokia numutoka okago, aitokatí netá golesa utó onoigo, ánigokuke, aí agómulaló pelevesava zeko gakó lo amumó. 12 Nenémini mogonáa lá oko neve: Goí oko nene hetoka ve monó gele ve makó Zemusí kimiselekago ake Pitagegi makó minake nosánetá nene hámakokutí ninago, alika nene Zuta ve makó ikago, ánigoake, hetoka vegi kugupeló Ómasímini anosa minatave liki amuza miliaká a vema nianazo loko keikumú alegesá legekago hetoka ve nene ahulo hotó okimiake, kezagi makó minoko nosánetá namimó. 13 Lá oake, voko aleko oko aleko noigo, Zuta ve monokú agivelage ámináminiki genezáini losigi vegenalitini suni aleke Pitani alími vatí ago, Panapasí eza keitoka miní ameko keí suni alimó. 14 Lá iki minake, Izesuni gakó lamanalímini gapogú hee liki vamago nene ánigokuke, vegená lugáatini kovogisaló nene Pitani láa loko lo amumó: Geza nene Zuta ve noanimóza, Zuta ve lelí avotege li huka gakó nene ahulokanike hetoka vete iki miliki iaká niakú nene novane. Nenemú hetoka ve keza Zuta ve lelí oko molokogú vitave loko nolanimó nene etamive, loko lo amumó.
Zuta vegi hetoka vegi gili alévolé akumule lokogó kugutó vizeaká noive
15 Leza nene hetoka ve gopa napa miniaká nia vegenakutí utó amune. Zuta ve gihila utó unimóza, 16  * láa loko geleaká noune: Mosé lo hukoko li gakó emane gele alekinake hozava ale-loko voko mininake lihimate asú olimiakaláa nomive. Izesu Kilistonimú gele alévolé okukogó lihimate asú olimikiko minanogo une. Láa loko gelekunike, lo hukoko li gakolímini hozava aleko nominukopa, lihimate asú olimikiko minatune loko Izesu Kilistonimú mota gele alévolé okune. 17 Kilistotoka voko gímizekoko lihimate asú itive loko nouháza, lá oloko novinake hetoka vegitana oko golesa netá aleaká vegená loló noukoma nenemú nanave loko litune. Kilistó golesa netá alilo loko lelémo vatí oaká noihe. Óe, lá oko nomive, keké. 18 Lihimate asú itive loko Mosé li gakotó amegesaló mololoko vituni suni mota gale zunimó nene goha apatitunimó nene, lamaná lo hukoko li gakó pelevesava zeaká nounimó nenémini mogonáa utó inogo ive. 19 Mosé lo huka gakó nenémo áminama gele alekinake alévolé nemetameni alito gapo hize lí oake nemeni apele hilimó gelekamóza, Ómasimule loko minatove loko otekumó neve. Itó Kilistoni apili nihelego nezagi zohota zaló nipili hilikamó gelekamóza, 20 itínasa minoko aleko noumó nene, nezánegó minamuve. Kilistó eza mulúnegú minoko aleko noigo, nugupetunú minoko aleko noumó nene Ómasímini gipalamú gele alévolé onouke minoko aleko oaká nouve. Eza nene agika nenitoka moloake minoko aleko imoláa nene nenikumule loko ahulamó neve. 21 Lo hukoko li gakó emane gele alekoko lihimate asú olimikago minoaká imó nelina nene, Kilistó nene hanuvamú hilimó loló ilinamó nenazo, Izesú nohilike Ómasímini nasahilí lehizeletamó nene ale gopa oko ahulosá amuve.
* 2:1 Apo 11:30, 15:2 * 2:16 Age 143:2; Lom 3:20-22