10
Mosé lo hukoko li gakó nene makó gihiláa alika utó ititímini avevezahaváa neve. Gihila lamaná nomive. Nenemú guguni giziaká ve napa keza Mosé lo hukoko li gakotó kilisimasiló kilisimasiló guguni áminámini ikigó giziaká niamó nenémo Ómasímini avogisaló viaká nia vegená nene monéna vo milisegeko minoaká gapo velesá ale utó amimóma neve. Ómasi gupá zi amiaká nia vegená nene monéna kigika ale gizopa loketamó nelina, ligikagú lihimate nomimó nominune liake guguni gizoaká nene ahulaline. 3-4 Lá onoimóza, guguni gizoakakú memetini itó pulumakalitini golani lekemó nenémo lihimaváini asú oakaláa ma nominazo, guguni gizoaká nene kilisimasiló kilisimasiló nigizago, lihimaváinimú goha giliaká niave.
* Nenemú nene Kilistó mikasigú limitove loko noike ezáa agupe guguni gizatikumú nene amelahini lo ami gakó nene monó gotolaú láa liki gizinamóma neve:
Guguni gizo gemeaká nene haitopaitolíminimú gumu helemive.
Lá okaninazo, nugupe ale vavá onetanimó neve.
Haitopaitó izatunú apiliki saga liki guguni giziaká amó nene ánigo lamaná osá amane.
Lihimavate asú itive loko guguni gizoakakumú ma gelesá amane.
Lá okago, láa loko lumó: Gelenape. Ómasi geza litanitoka molatanitoka itove loko nouve.
Lo hukoko li gakolímini luhuvagú není gakó gizonoitó alitove loko nouve.
Iza guguni gizo gemeaká haitopaitolíminimú gelesá amane loko, itó haitopaitó izatunú apiliki gé liake lihimavate asú itive liki guguni giziaká niamó nene ánigo lamaná osá amanimó neve loko limó nene, ámina guguni gizoaká hoza nene Mosé lo hukoko li gakotokó giziaká akumú limóza, némika loake Izesú miní ameko láa loko limó: Ómasi geza litanitoka molatanitoka itove loko nouve loko limó nenazo, lihimate asú iti gapo litaha nene ale otopá zeake, gapo gosohalímini nene ale utó imó. 10 Nenemú Ómasímini gakotó Izesu Kilistoni agupe nenémo guguni gizokago, leza mukitoka ligika ale guluvitokago nounimó nene goha aleminogo ive. Mota alekago monéna asú onoive.
Kilistó ezáa golanitunú guguni hamó gizokago asú okave
11  * Zuta vetini guguni giziaká ve mukitoka keza gamena gamena hozanini aliki oti minake guguni giziva giziva iki miniaká niamóza, nenémo nene vegenalitini lihimáini gilatoketosá amive. 12  * Lá onoimóza, Kilistó nene lihimate asú itive loko ezáa golanitunú guguni gizokago, asú okamó nenazo, nenémini amupiló goha lá aminogo ive. Itó lá oake, Ómasímini agizani lamagaloka mitó minamó. 13 Neneló Ómasímo gala veva agisa lapuvauka kelémo molatikumú ageva noive. 14 Ligika avasavagi lelémo etó oaká gapoló voaká nouhá vegená nene guguni hamó gizoake, lelémo vo milisegeko minatuni gapoló molokago, lutegekamóma neve.
15 Itó Ómasímini Sikalahulímo ezagi ámina gakó nene lamaná gihila neve loko lo utó oko lo lemekamóma neve. Aí gakola monó gotolaú lá oko neve:
16  * Alika gamenaló lo múnaheaká gakó lá oko ale utó moloketatove loko Guivahanímo láa loko nolive: Neza nene lo hukoko lu gakó nene kigikagú molokimikugo, lemekago, kagatagú luhuva gizokugo minatimó neve.
17  * Loko loake, áminaló miní ameko láa loko live:
Golesa netáinimú itó lihimáinimú goha geleminogo uve.
18 Nenemú lihimate mota ahulonoitó nene netá golesamú guguni gizoaká nene áminagó oko asú o lamaná okave.
Ómasímini avogisaló anitinake monó ale gikitoko ale minatune
19 Nenemú nigivénegita, Izesuni golani nenémo gahe segelimikago, leza Ómasímo apazá minoaká noitoka ititunikumú ligika nene vávani oaká noive. 20 Monó zavusavegú ímeha gó nene aí agupémini avevezaha minamó nenazo, nenémo zeko hoú lo losi noigo Ómasímini amatoka voakalímini gapo gosohalímini itó alévolé oko minoakalímini ezáa ale koló oletamó nenazo, 21 itó eza iteko voake, guguni gizoaká vele napa loló oake, Ómasímini vegenala zuha lelí gototeló gizapa ve noinazo, 22  * nenemú eza gele alévolé unitímo ligika vávani onoiko, soza ligikagi minaminake, itó lihimategi nominuko gena livisi netá nene aí golanitunú holomikago, ligika vávani ominiko, itó lugupe nene nagamí agómula ominatitunú nagamí zelimikiko noinake Ómasímini avogisaló anititune. 23 Lá noinake, leza gakó lo molató amegesaló moloaká ve noinazo, ageva nouni netá nene lagata losi pasi amoko ale gikitoko gizapa oko minatunize. 24 Itó ligikatunú nasahilí oko ligika eza amiko eza amiko inake, netá gihila loló oakakumú eza alémo vatí iko eza alémo vatí iko oko minatune loko ligika ale vávani oaká gapomú vitagá oko minatune. 25 Lá inake, monokumú alegesá oakakú vegená lugáate isá amake amanapa iki miniaká niamó nenémini aminake, eza ale kii lotiko eza ale kii lotiko itunize. Guivahani ati gamena mota alitokanazo loko gele mininake amuza moloko nenémini itunize.
26 Nenémini amitunikumú láa liki gililo: Leza Ómasímini gakó gihiláa nenémo ligika hize hanatokiko, golesa netá nene goha lagata geleko alémo etó oko ale minukoma, lihimate asú itive loko guguni gizoakaláa makó ma nomive. 27  * Nenegopa nenémini lihimaváa golivagi napa ló agénahunámini lehelele viziko ageva minanogo une. Ló guluma nenémo Ómasi lova ali amiaká nia vegená nene akohú kipilinogo ive. 28  * Ve makolímo Mosé lo hukoko li gakó avutá okago, ve losive makolehe itó lositakó ahe aí gakola likago, aí mogona golesa utó okago, miluma gilitamake litá iki apili hiliaká niave. 29  * Nenémo genavagi otigí oko nemóza, ve makolímohe makolímohe Ómasímini gipala ale mumusopa zitimó, itó apizeko múnaheakalímini gakó gosohá ale alévolé oaká golani lepimó nenémo agika ale mokoná lamó nenemú ánigo ha gele gele itimó, itó nasahilí olimiaká Sikalahuni nene aleko letatimó nene, Ómasímo nana otatimó neve. Eza goní napa genavagi inogo ive. 30  * Gilinahe. Lihima kemeaká nene není hozámini ago helegáa neve, itó apasoaká nene nezáne inogo uve loko li vemú gelenoune. Itó Guivahani eza vegenala zuha keitoka gakó hoza aleko gona moloketanogo ive loko li vémini mogona geleaká nouhá nenazo, litaha gapoló atiginá oko vitunikumú goní aminogo une loko litupe. Íi. 31 Gamena napaló alévolé oko minoaká Ómasímini agizakú holoaká nene genavagi netá nekumule loko noluve.
32 Lekeza gozapá Kilistoni gakó ganá gelekumú goha gililo. Gamena nene zupa likigikagú nene Ómasímini liví nenémo hize hanatolikimikago, miluma malumámini agikagú minake Izesukumú génopa hoza aliki alévolé iki minamó. 33 Itó lekeza miluma netalímo lukumupiló itekago, gopoguni mililikitake lokovoza hiliti netá lilí ilikitinamó. Itó gamena makó lekeza nene likigive lakagave netá nenémináa lilí nikitago lekezagi miní amiki miluma gilikitamó. 34 Likigive lakagave nene monokumule liki nagá numukú ahulikimikago, keikumule liki mulutini gitihiná imóma neve. Itó monóini nomi vegenalite henokanotini ipá i alikago nene, likigikámini henoni lamanaláa alévolé oko mino-loko voakalímini okulumakuka molonoune liki giliake, lokogoliza viziaká amóma neve. 35 Lá iki minamó nenazo, itína nene Ómasimú gele zageakatini ahulamilo. Nenémo minoko alika meinava napa ale utó oleketanogo ive. 36 Ómasímo lititoka molatitoka oko moloko inake netá ale vavá oleketamó nenémini gihiláa alika alitune liki lekeza genavagi netalímini agikagú hulu iki minalo. 37  * Izesú lelí hozámini meinaváa liminogo goha atikumú monó gotolaú luhuva makó láa liki gizinave:
Gamena alínipa makó neve. Nene asú noigo anogo ize.
Ative liki lina ve nene mino otoha amoko litá oko anitinogo ive.
38 Lihimáini nomi vegenáne nenete gili alévolé atímo alévolé iki miniki aliki inigave.
Itó makó keza ahuliiki atiginá iki vitamó nene keikumú gelekugo laga niviseminogo ive
loko Guivahanímo limó neve. 39 Itó leza keé lamunike goselekaselé oko monó ahulunike lapuluva oaká gapómini mututoni noamune. Lélisi nene Izesunimú gele alévolé okunike lemeni lugutó vizeakalímini mututonáa noune.
* 10:5 Age 40:6-8 * 10:11 Gá 29:38 * 10:12 Age 110:1 * 10:16 Zel 31:33 * 10:17 Zel 31:34 * 10:22 Liv 8:30; Izi 36:25 * 10:27 Isa 26:11 * 10:28 Gapo 17:6, 19:15 * 10:29 Gá 24:8 * 10:30 Gapo 32:35-36 * 10:37 Hip 2:3-4