10
Sipsip izatini geisamú anoza gakó
Izesú gakó makó láa loko limó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Makó eza sipsip izatini geisagú itinogo gatekú itemoko geisa gohalaló itekikoma, gumina vaukaló ve noive loko litune. Gatetó ititi vemú nene iza gizapa ve noive loko litune. Áisi nene anitekiko gatetó gizapa ve nenémo gahe segetanogo ive. Itó sipsip izava keza gizapa vémini anó lupamú gilinigave. Nigiliko sipsip izavatini kugulizá oko sele noloko geisa mikutí kelémoko liminogo ive. Ezáa mututoni kelémoko lemeko ale goí noigo, anó lupamú gelekune liki ámegetanigave. Haitó ve makolímini anó lupamú gelemitamó nenazo, ámegetaminigave. Kelegesá legekiko, golisi inigave. Loko Izesú anoza gakó láa loko lo kemekago, keza nanamú lihe liake, gili vevesamamó.
Izesú nene sipsip izatini gizapa ve lamaná noive
Lá ikago, Izesú eza miní ameko lo kimimó: Lamaná lo likimitoze, gililo. Sipsip izatini geisagú itiaká gateni nénisi nene nouve. Nénisi noamugo soza monó liaká ve utó amó mukitó nene gumina vaukaló ve minamó. Nenemú sipsip iza keza gakóini gili alisá amamó neve. Gateni nénisi nene nouve. Makó keza není nivilegemiki miniki geisagú ititamó keza latila aminigave. Némegé némegé iki minumuni lamanakú mihina inigave. 10 Guminaló ve eza voko sipsip iza vauka apeleko aleko vinogogó geisagú iteaká noive. Není sipsip izate alévolé kemetamenigi minumuni lamanakú mihina iki minatave loko lumumóma neve. 11 Nénisi nene sipsip izatini gizapa ve lamaná nouve. Gizapa ve lamanalímina sipsip izamule loko minoko aleko oakaláa ahulatimó neve. 12 Gelekelé izegipa nene iza amelaho minamive, itó gizapa lamaná oko amitimó neve. Nenemú hela gala anitekiko, ánigooko sipsip iza ahulokimioko golisi inogo ive. Lá okiko, hela gala nenémo sipsip izama kepeleko kelémo hutilí inogo ive. 13 Eza monimukó hoza aleaká noinazo, sipsip izamú makó gelesá amike ahulokimioko golisi voaká noive. 14 Nénisi nene sipsip izatini gizapa ve lamaná nouve. Aménehiki nezagi ánigoko gelenousive. 15  * Ámina oko vegenáne zuhagi nezagi ánigoko gelenoune. Nenemú není sipsip izamule loko minoko aleko oakánéa ahulanogo uve. 16 Itó sipsip izáne mulusi makó niave. Keza imane mikasigú vegenalitini geisa mikutí niamave. Neza kelémoko okugo, nonó lupamú gilinigave. Lá ikiko, sipsip iza mulusi hamokó minanigave, itó ámina oko gizapa ve hamokó minanogo uve. 17 Neza minoko alekóne ahulanogo noukumule loko améneho agika nemeaká noive. Ahulokinake, gosohá goha alinogo uve. 18 Minoko alekónéa makolímo ipá aminogo ive. Nene nezáne nagata geleko ahulanogo uve. Neza minoko alekóne ahulatove loko itó goha alitove loko nenémini zámuza nenitoka neve. Nenémini itane loko améneho lonetonoimóma neve.
19 Loko Izesú némika loko lokago, Zuta vegená keza giliake, goha ligí ahuligí iake, mini luga luga amó. 20 Lá okago, mukilite holosi makó nene agikagú minokago gakó gopa nolinazo, nanamú gilinigi nilave. 21 Liki likago, lugáate láa liki lamó: Holosi makolímo agikagú minatimó nene, gakó nenémináa makó laminogo ive. Itó holosi makolímo kogómula lika vegenalitini kogómula ma ale goloutoketaminogo ive, liki lamó.
Zuta vete Izesuni ánigi ahulamó
22 Zuta vetini monó zagusave lusa gemó nenémini holiváa hepé gamena alitonoigo minamó. 23 Izesú eza monó zagusave gaizopa agika makó agulizá Salomoni nenegú olío vogá ogá oko noigo, 24 Zuta vetini monó gizapa ve keza iki alími vigiake, láa liki li amemó: Geza gamena hána nanamú mogonaka ale halá gekako, gele gopa oaká noune. Geza gologí oletative loko lo mololeta vema noitanimó nene lo utó moloko lo lememane. 25 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Neza lo lekemeaká noumóza, lekeza gili seketigí iki gilisá amave. Aménehini gakotó alévolé suni loló oaká noumó nenémo mogonáne lo utó moloaká noimole. 26 Lekeza nene sipsip izáne lilí iki minamakeve liki gakóne gili seketigí amave. 27 Sipsip izáne lilí iki nia vegenalite nonó lupamú giliaká niago, neza ánigoko geleketonougo némegetiaká niave. 28 Neza alévolé kemetameni kemekugo, latila amiki mini lúaló miliki minanigave. Není nigizakutí ve makolímo keí ipá aminogo ive. 29 Améneho nenitoka kelémo mola ve áisi nene netá matá mukí kivilegeko noigo, aménehini agizakutí makolímo ipá aminogo ive. 30 Nezagi aménehiki leza hamokó nousive. 31 Loko lokago, Zuta vetini monó gizapa ve keza gehani goha aliake, apili hilinigi niago, 32 Izesú láa loko lo kimimó: Hoza lamaná haitopaitolímini nene aménehini gakotó aleaká noumóza, lekeza hí hoza ánigamó golesa okago gehanitunú nipili hilinigi niave. 33  * Loko lokago, Zuta gizapa ve keza anotó aliki láa liki lamó: Hoza lamaná aleaká noanikumú lamune. Geza lelikitana vema noanimóza, geza Ómasi avilegekanike gezakamú Ómasi nouve loaká noanikumú gehanitunú gipilinogo noune. 34  * Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekelí monó gotolaú Ómasímo goní hoza aliaká a vemú nene lekeza ómai netá niave loko lumole loko li gakó nene luhuva gizinamóma neve. 35 Nene Ómasímini gakó utó okimi vegenakumú ómai netá niave loko limó nenazo, itó monó gotolaú luhuva gizinamoláa nene lemeko akatimoláa oko nomive. 36 Nenemú améneho nelémo otopá zeake nimiselekago mikasiuka lumu ve neza Ómasímini gipala nouve loko lumó nenazo, nenemú lekeza nanamú Ómasi avilegeaká noane liki nilave. 37 Hoza aleaká noumó nene ánigikiko, aménehini avotigí amikoma, gakóne gili ahulatamó nene lamaná onoive. 38 Itó ánigiko, není hozagi aménehini hozagi hamó lelegitó onoikoma, gakónemukopa alévolé suni loló oaká noumó nene ánigalo. Ánigi guni itamó nene, améneho není nene akiseneive, itó neza ámina oko aménehini akiseneive liki giliiki mogonáa gili lamaná inigave. 39 Loko loake, goha nagá aminigi niakutí ahuloake vimó.
40  * Vike Zota nagamí vola helega Zoní apí oko monó nagamí holoketa apató goha voko minamó. 41 Neneló noigo, vegená mukí aitoka anitiake, láa liki lamó: Zoní nene golivagi netá makó alemimóza, imane vemú gakola limóma mukí mota gihila zekave. 42 Liki liake neneló vegená mukilite Izesukumú gili alévolé amó.
* 10:15 Mat 11:27; Luk 10:22 * 10:33 Liv 24:16 * 10:34 Age 82:6 * 10:40 Zon 1:28