12
Vain nagá minimú anoza gakó
(Mat 21:33-46; Luk 20:9-19)
* Izesú anoza gakó makó láa loko lo kimimó: Ve makolímo vain nagá nene zuhá oake, vego vego oko geisa hize asú oake, gihiláa mí zeko liliká ziti gale legeake, gizapa numuni hána geake, gizapa iki niko meinava likimitove loko vegená makó gutá kemeake mikasi makotoka venoni vimó. Voko minake nagá gihila guzá loaká gamena alitokago, geleake nagá gihila mikutí lugáa alenetoko ative loko gelekelé izegipala makó nene gizapa nia vegenatoka amiselekago, vo anitimó. Vo anitekago, vain mitó gizapa imina vete apiliake nagá gihila amemake hanuva amisilikago atiginá oko vimó. Lá ikago, gelekelé izegipa makó goha amiselekago keitoka goha anitekago, mini gizapa vete gotola ziki hoú nilake gopoguka litamó. Lá ikago, makó goha amiselekago, aí nene apili helemó. Lá ikago, goha mukí kimiselekago, vi anitikago, lugáa nene gosohá nogosani kepelemó, itó lugáa nene kipili helemó. Lá ikago, agika ami gipala hamokó minamó. Aí nene keitoka alika luma lama zeko láa loko geleake amisilike limó: Není gipa gihila imane amiselekugo ve napámini gipalama okaze liki ánigiiki nene alími lamaná itanigave. Loko geleake amisilimóza, vo anitekago, mitó gizapa vete kezáitoka ligili hagili ake láa liki lamó: Imanémo nene mikasi amelahini gipala noinazo, áisi nene minokoko imane hoza ale lá inogo ive. Nenemú mota losé apelekuko helekiko, helisa henoni imane nene lelí loló itive. Liki liake, gipalama agizató aliake losé apili hiliake, nagá gihila mikutí hetoka nene gonosiváa ali ahulamó. Lá ikamó nenazo, nagá mini amelaho nene nana itive. Áisi okoko mini gizapa vema kepele ahulokoko vain mini nene haitó vete gizapa itave loko lehizeketanogo ive. 10 Itó imane monó gotolaú gakó láa liki luhuva gizinamóma nene lekeza gatinamóza lakagatí molokahe:
Numuni giaká vete gehani napa makó ánigi ahulamó nenémo geha lapusa alévoleláa loló oake noive. 11  * Ámina netá nene Guivahanímini gakotó utó okanazo, vegenalita ánigokuko lamaná okave.
12 Láa loko lo kemekago, Zuta vetini monó gizapa ve keza anoza gakokutí gehanimú limó nene Izesuni ánigo ahulunikumú lokave liki giliake, agizató alinake nagá amitune liki gelemóza, lá itunimó nene vegená vaí iki minamó nenete nana ilitatahe liki kehelele vizekago, ahulimiake hanuva vamó.
Lugupe meina hizeaká gakó
(Mat 22:15-22; Luk 20:20-26)
13 Zuta ve keza Palisaio monó vegenakutiki Heloteni patigú vegenakutiki ve lugáa nene Izesúma gakó makó lo gopa okiko agizató alitave liki aitoka kimisilikago, 14 Izesutoka vi anitiake láa liki li amemó: Tisalemaka, geí mogonaka gelenoune. Gakó gihilagó loaká noane. Geza vegenakumú gonukonú osá amane. Géisi vegená iti minamó limi minamó mukitoka Ómasímini gapováa vevesoko lelepizeaká noane. Nenemú lokako gilitune. Loma apatoka agulizaki ve napa Sisani nene takisi moni ameaká nouhá etahe etamive. 15 Takisi moni kimitupe kememitune. Láa lamó nene amemitune loko lokikoma gamaniloka alémoko voko goní otatune. Itó hanuva amitune loko lokikoma Zuta vegenalite gili golesa itave liki gimivagú milikago, Izesú gakó latímini mogonáa geleake láa loko lo kimimó: Nanamú giminegú milanigi nilave. Moni makó nelepizikiko ánigatove. 16 Loko lokago, makó alapizikago ánigoake láa loko loká oketake limó: Vogunahana imane itó luhuva imanegi éahini neve. Loko lokago, keza gamani agulizaki ve napa Sisanive liki lamó. Láa liki likago, 17 Izesú láa loko lo kimimó: Láa likima nene gamanímo voká loaká noi netá nene gamani amilo, itó Ómasímo voká loaká noi netá nene Ómasi amilo. Loko lokago, vatí oko ale viligoko lo kimikumú sigaga goha litiki minamó.
Hilinitakutí otiakakumú loká itamó
(Mat 22:23-33; Luk 20:27-40)
18  * Satukaio monó vegená lugáa keza hilinakutí otisá amave liki liaká a vegená makolite Izesutoka iake láa liki loká itake lamó: 19  * Tisalemaka, Mosé láa loko luhuva gizo limimóma neve: Ve makolímo izegipa geto molamoko minoko helekikoma, agunalámo ámina gevoná vená alekoko uvolahini hili vemú izegipa geto molative loko loletamóma neve. 20 Lá okanazo, uvolaho agunala 7-a minamó. Lá iake, ganá ve nenémo vená aleake, izegipa getamike helekago, 21 agunalámo ámina vená aleake minake, izegipa getamike helekago, agunala makolímo ámináminoko alimó. 22 Itó lá iliki vake ve 7-a nenete ámina venakó ali volaló imaló iki minake izegipa getamake hili asú ikago, venáini nene minake alika hilimó. 23 Ve 7-a nenete ámina vená ali volaló imaló iki minamó nenazo, hilinitakutí goha otita gamena nene ámina vená nene éahini venala minative. 24 Liki galegutí oteaká gakokumú amé ziki giza itanigi likago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza monó gotolaú gakó gelemake itó Ómasímo galegutí kelémo oteaká zámuzagi ma gelemake gili gopa ikave. 25 Keza hele vegená otita gamena nene, vená aleakaláa nomive, itó vená alimi kimiakaláa nomive. Okulumakú ageló nenéminiki minanigave. 26  * Itó hele vegená goha otiaká nenemú neza lo likimitoze. Gozapá nene Mosé eza zamukutí ló guluma utó okago, ánigoake noigo, Ómasímo gakó láa loko limó nene gatiaká niamóza mogona gelemave. Ómasímo nene ká emane amunaló hilina vemú nene Moseni láa loko lo ameneimóma neve: Neza Avalahani Isakani Zakoponi keí Ómasi minutímina minoloko voko nominuve. 27 Loko limó nenazo, nenemú eza kemeni hele vegenalitini Ómasi negopa, kemenía hanuva ne vegenalitini Ómasi noinazo, Ómasimú gili zaginake hele vegenaki hanuva mina vegenalitini Ómasi noive. Lekeza ámina gakó gili gopa goha ikave, loko limó.
Li mila gakokutí napáa
(Mat 22:34-40)
28 Láa liki lova-leta iki niago, monó mogona apí-okimiaká ve makolímo oake gámemé oko geleake Izesú nene ale lamaná oko ale viligoko lo nokimigo geleake, loká otake láa loko limó: Mosé lo hukoko li gakokutí hilímo kivilegeko napáa neve. 29  * Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Napa nenémo lá oko neve: Lekeza Isilae vese gililo. Guivahani Ómasile nene Guivahani hamokó noive. 30 Likigika lekemeni geleakatini zámuzatini mukí nene Guivahani Ómasitiniloka amilo. 31  * Itó gakó napa makó nenémo lá oko neve: Gezakamú geleaká noanimómáminoko gigivekaginimú geleko gigika kemezo. Loko loketa gakokutí napáa makó iteko minamive. 32  * Loko lokago, monó mogona apí-okimiaká vemámo láa loko lo amimó: Tisalemaka, gakó nene lamaná lokane. Nene gelekugo etokave. Ómasi hamokó noive, Ómasi makó nomive. 33  * Itó ligika nemó gele vevesoakate nemó zámuzate nemó mukí aitoka amitunimó itó lezatemú geleaká nounimómáminoko ligivetegikumú geleko ligika kimitunimó nenémo Ómasi guguni gizo ameaká netá haitopaitolímini nene avilegekave. 34 Loko gele vevesoko lokago, Izesú geleake láa loko lo amimó: Ómasi alémo geí gizapa ogetati ve loló itani gamena nene hotó nomive. Loko lokago, giliake, netá makokumú goha loká itatakumú kelegesá legekago, loká itamamó.
Gologí oketative loko lo moloketa vemú loká oketamó
(Mat 22:41-46; Luk 20:41-44)
35 Izesú monó zagusave napagú monó lo keme keme noike láa loko limó: Monó mogona apí-ikimiaká vete nene gologí oleketative loko lo mololeketa ve nene agulizaki ve napate Tevitini agávolaho noive liki nanamú liaká niave. 36  * Tevití eza Ómasímini Sikalahú nenémo agikagú alémo vávani okago láa loko limó:
Mezaú ve eza není Guivahaníne nene není nigizani zamagaloka minoloko voko noako, mukí gala vega nene gigisa lapuvauka ahuloketanogo uve loko lo amimóma neve.
37 Tevití nene gologí oleketative loko lo mololeta vemú nene Guivahaníneve lokamó nenazo, gologí oletative loko lo molota vémo nana igo Tevitini agávolahogó noitive. Tevitini agapilamola noitimóza, Tevitini ve napagi noitive. Loko Izesú noligo, alegesá iki mina vegená mukí nenete giliake laga kivisimó.
Monó mogona apí-ikimiaká a vemú alévolé oko lo hukonoimole
(Mat 23:1-36; Luk 20:45-47)
38 Izesú nene monó lo nokimike miní ameko láa loko lo kimimó: Monó mogona apí-ikimiaká vemú, ehe. Kugupeló netá hána luhatakumú itó maketiloka mihina niago vegená makolite gekévaké likitatakumú, 39 itó monó numukú numukú nene vegená mukilitini kovogisaló minoaká holomaló minatakumú, itó nosánetá napa ninató nene agepaló siakumukó nene netakumú kumu heleaká noive. 40 Keza gevoná venalitini henokanoni gumina ali asú iká itó kegepatunú soza miliki agepoka hána liki Ómasiloka liká iaká nianazo, ámina ve nenete miniki lihima napa genavagi alinigave, loko limó.
Gohogó vená gevonalímo ahula moni
(Luk 21:1-4)
41 Izesú eza monó zagusaveú nene moni miliaká pokisi gahevaloka minake, vegená mukilite ámina pokisigú moni nimilago ánigo minamó. Ánigo noigo, henóinigi vegená mukí nenete moni mukí miliva miliva niago, 42 gohogó vená gevoná makolímo oake golohá moni koma lositá nene pokisimagú ahulamó. 43 Lá okago, Izesú nene izegipala zuha sele lo kemeake láa loko lo kimimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Vegená mukí imanete vaí iki milina monigutí nahulamóza, gohogó vená gevoná imanémo gohogó noikutí netá matala mukí nosánetá meina hizitimoláa ahulo asú okave. 44 Nenemú gohogó vená imanémo moni miliaká polisigú ahula monimámo mukí vegenalitini moni avilegeneimó gelekave, loko limó.
* 12:1 Isa 5:1-2 * 12:11 Age 118:22-23 * 12:18 Apo 23:8 * 12:19 Gapo 25:5 * 12:26 Gá 3:6 * 12:29 Gapo 6:4-5 * 12:31 Liv 19:18 * 12:32 Gapo 4:35 * 12:33 Hos 6:6 * 12:36 Age 110:1