11
Zoní ve lositá kimiselekago Izesutoka vasimó
(Luk 7:18-33)
Izesú nene izegipala zuha 12-a nene ámina gakó lo leme asú oake, leza voko minuhá numutó numutó monó lo kemeko apí okiminogo vimó. Lá okago, monó nagamí holokimiaká ve Zoní nene nagá numukú noike netá golesagutí gologí olimiaká ve Kilistó ave loko loaká nouni vémo hoza alimó nenémini gakoláa geleake, izegipala zuha losi nene kimiselekago Izesú noitoka vasike láa liki loká itasimó: Utó itive liki monó gotolaú luhuva gizina vema nene géisi noape, itó alika makó utó itikumú ageva itunimó nehe, liki loká itasimó. Loká itasigo, Izesú nene ámina vema noive loko Zoní gilitive loko láa loko lo kimimó: Lekeza nene atiginá iki viki nene loló nou netá matá imane nánigasimó nenémini gakoláa avetó iki Zonini li amilizo. * Kogómula lilikupá molamó nene kogómula ale hanatokimiaká noive. Itó kigisaló alimó nene kigisa ale lamaná okimiaká noive. Itó halamé gizalemó nene kelémo gileleaká noive. Itó kagata molamó nene kagata ale koló okago gakó giliaká noive. Lepa gonosi nene kelémo oteaká noive. Itó limiki minamó ámemena nenete gakó lamaná nene giliaká niave. Lá onoinazo, není mogonamú kagata losi pasi gelemitamó nenete kogoliza viziki minanigave.
Loko lokago, Zonini izegipala zuhama atiginá iki nivasigo, Izesú eza vegenala sii sii liki minamoláa nene Zonikumú láa loko lo kimimó: Lekeza nene mikasi gomopalaló nanámini o mina ve ániganigi vamóma neve. Zoní nene hepelímo gihinahisi ale volaloka imaloka imómámini noigo ániganigi vamóma nehe. Itó eza gola gonanalivagi luhoake noigo ániganigi vamóma nehe. Óe. Gó luhuvagi luhiaká nia ve nene kugulizaki vetini numukú akiki otiki iaká niave. Zoní nene Ómasímini agepagutí gakó loaká ve noigo ániganigi vamó nehe, olo. Neza lo likimitoze, gililo. Lekeza nene ánigi mina vema nene Ómasímini agepagutí gakó loaká ve lugáagitana minamimó neve. Eza haitolímini okave. 10  * Monó gotolaú Ómasímo li gakó makó láa liki gizinamóma neve:
Gililo. Neza nene gakó lole ale ve makó amiselekugo áisi voko ale goí oko kigikagú hoza aleko gapo velegetanogo ive.
Ámina gakó nene Zonitoka voko alimó neve. 11 Itó neza lamaná lo likimitoze, gililo. Mikasiuka utó ina vegenakutí makolímo monó nagamí holokimiaká ve Zonini nene ma avilegesá amimóza, Ómasímini gizapaló limiki niamolategi gopa Zonini aviligitigí iki niave. 12  * Zoní nene monó nagamí holokimiaká i gamenalotí minoloko iteko okulumalímini gapo nene utó o lamaná oko utó noigo, vegená mukilite amuza miliki lovasava iki okulumalímini lapanala ali lá iaká niave. 13 Zoní velesá utó amigo Ómasímini agepagutí gakó liaká a vegi Moseki keza mukitoka alika utó iti netakumú epoapoga liki Ómasímo agulizaki ve napa alemó utó iti gakó liliki vamó. 14  * Itó gilitune liki nilikoma makó lo likimitoze, gililo: Ve makó Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Ilaizakitana ative liki lina ve nene Zoní noave. 15 Lá onoinazo, lekeza lakagatagi minatamó neneta ámina gakó lonoumó nene gili vevesiki gililo.
16 Oko moloko oaká nou netá ánigina vegená nene nanetató lo moloko nolugo vo guni itive. Keza gili goselé iaká nia izegipagitana niave. Izegipa keza alegesá apató niake kigivéikini nene sele liki láa liki li kimiaká niave: 17 Leza nama luható nene nanamú lisá amave. Itó helegaloka ive nama uható nene nanamú ive nama isá amave, liki liaká niave. 18 Ámináminoko Zoní nene hozava apí oake nene nosánetá lamaná namike vain nagamí namike etó oko minamó. Etó oko noigo ánigiake holosi makolímo agika ale gopa okago noihe, liki nene lamó. 19 Itó helegaloka neza okulumakutí lumu ve gihila okuke iza goula zahí nagamí nosánetá lamaná nonugo, ánigiake láa liki nilave: Ve imane nene ánigalo. Áisi nene gasova ve itó nagamitó ve noike takisi aleaká vegi itó netá golesa aliaká nia ve lugáatini zogonini noive, liki liaká niave. Lá onoimóza, Ómasímo gele guni oko netá matá aleaká noimó nenémini gihiláa utó okago, vevesokogó minoaká noimó nenémini mogonáa nene utó oaká noive, loko limó.
Kigika ali viligama vegenalite miluma sipisi gilinigave.
(Luk 10:13-15)
20 Izesú apá lugáaloka nene hoza aleloko vike alévolé suni haitolímini mukí ale utó imó. Ale utó okago ánigamóza, ánigi hagele gele iake kigika ali viligamago, gahá kemeko láa loko nene limó: 21  * Agae, Kolazina amelagita. Agae, Petesaita amelagita. Lekelitoka nene golivagi netá utó inogo ive. Golesa netá aliki minakumú nene Tulo apá itó Sitona apá gozapá tui loko vimóza, alévolé suni lekelitoka alumó nene ámina apá lositatoka utó imó nelina, keza nene gozapá miluma giliki kigika ali viligamó nenémini mogonáa ali utó iki ginegane línaha luhiake lánehá nene kugupeló hiliki hanuva minaline. 22 Nenemú lo likimitoze, gililo. Tulo apató itó Sitona apató vegená keza gamena napaló nene lihima koma alitamóza, lekelisi nene lihima napa alinigave. 23  * Itó Kapanao amelagita lekeza lukugulizá nene okulumakú ititive liki ali otiaká niahe. Nenéminoko nomive. Lokú lekehelú inogo ive. Alévolé suni lekelitoka ale utó umó nene Soto apakú utó imó nelina, kigika ali viligikago ámina apá nene tui loko vamiline. Imane gamenaló nene hanuva minalinamó neve. 24  * Nenemú lo likimitoze, gililo. Lihima kimiti gamenaló nene Soto apatoka nene lihima lagasó keitoka utó inogo ive. Itó lekelí nene ale nupa okoko genavaló geheleketanogo ive, loko limó.
Nenitoka atamó nene lekelémo geha zinogo uve
(Luk 10:21-22)
25 Gamena nene zupa Izesú gakó láa loko nene limó: Aménega, geza okulumaki mikasigi keí Guivahani géisi nene noane. Sukulu lunike gele vevesokune liki liaká nia vegená keza monoka giliiki gili guni ikatave loko ale halá geko molokimikanike nene sukulu lamake izegipa namunigitana iki mina vegenalitini kigikagú molokimiaká noane. Lá oaká noanikumú gegepoka noluve. 26 Aménega, nenéminoko utó oloko vitive loko gelenanimó nene etoaká noive. 27  * Loko loake, miní ameko láa loko limó: Améneho netá matá mukí nene nigizakú molo asú okave. Lá onoimóza, Ómasímini gipalámina mogona gili vevesina vegená ma niamave. Améneho hamokó geleneive. Itó aménehini mogona nene ve makolite gili vevesamave. Gipala noutímina itó nezáne lo utó oko lo kemekugo ánigi hehe litave loko gilito vegená niamoláa lezategó aménehini mogona gelenoune.
28 Goselekaselé iki muhelé ahelé iki nia vegená itó haitopaitó netalímo gena likiviseaká noi vegenalita mukitoka nenitoka imi asú iki alo. Lekelémo geha zinogo uve. 29  * Neza nene zou loko nouve. Itó nigika lamanaki nouve. Ikiko nene nigínaloka hévetú nemó nene mololeketatoze. Mololikimikugo nene nenitokatí gakó lamaná gilitaze. Itó lekemenitini nene avasú vizeko mino lamaná oko minatize. 30 Není nigínaloka hévetú nemó nene huluváa lamaná neve. Itó genavagi nomive, loko limó.
* 11:5 Isa 35:5-6, 61:1 * 11:10 Mal 3:1 * 11:12 Luk 16:16 * 11:14 Mal 4:5; Mat 17:10-13; Mak 9:11-13 * 11:21 Isa 23:1-18; Izi 26:1–28:26; Zoe 3:4-8; Emo 1:9-10; Zak 9:2-4 * 11:23 Isa 14:13-15; Apí 19:24-28 * 11:24 Mat 10:15; Luk 10:12 * 11:27 Zon 3:35, Zon 1:18, 10:15 * 11:29 Zel 6:16