14
Monó nagamí holokimiaká ve Zoní hili gakó
(Mak 6:14-29; Luk 3:19-20; 9:7-9)
Gamena nene zupa agulizaki ve napa Heloté nene Izesuni gakoláa likago gilimó. Geleake nene, gelekelé izegipala nene láa loko lo kimimó: Zoní monó nagamí holokimiaká ve áisi nene hilimómagutí oteake imane zámuza nene netá haitolímini ale utó oake noihe loko limó. Nene hanuva lamimó. Heloté nene amunaloka emane uvolaho Piliponi vená agulizá nene Helotiasini ipá oko alimó. * Lá okago, Zoní nene Heloteni nene uvokahini vená ipá oko alenimó nene etamive. Loko lo ame-ame oloko vokago, Heloté nene venalámo gala vizekago ve makó kimiselekago vake Zonini agizató aliake nagá numukú ahulitamó. Mukí vegenalite Zonikumú nene Ómasímini agepagutí gakó loaká ve noive liki liaká amó nenazo, Heloté nene Zonini apilitomó nene Ómasímo nana onetatihe loko ahelele vizekago ahulamó.
Lá imóza, Heloteni nene geta gamena alitokago mukí kugulizaki ve aí numukú nene iki alegesá amó. Alegesá iki niago, Helotiasini mohola nenémo kovogisaló melekeni noigo, Heloté nene ánigo amu heleake, láa loko limó: Neza nene Ómasímini avogisaló lo hukoko noluve. Geza nemú manamú nivisive loko litani netá hanuva giminogo uve. Loko lokago nene, izolaho lo amekago láa loko limó: Monó nagamí holokimiaká ve Zonini luvana nene hutoko lapegú moloko nemekako ánigokinake mota helekave loko litove loko noluve. Loko lokago nene, agulizaki vémo agepa gahava nomigo gilimó gena imóza, Ómasímini avogisaló lo hukokumóma nenazo itó alesa molokugo iki mina vegenalitini kovogisaló imane lo hukokunazo loake, gele ameake, gopa nene pilisi ve makó voko luvana hutoko alekative loko lomikago, 10 vike nagá numukú nene luvana hutoake gotola gitegeko nene 11 lapegú moloake mohóma amekago, moholámo aleko vike izolahini alemo amimó. 12 Alemo amekago nene, Zonini izegipala zuha nenete ámina gakoláa nene giliake vake gonosiváa gale zemó. Gale ziake, ámina gakó nene Izesuni avetó iki li amemó.
Ve 5 tausen nosánetá kemeko namó
(Mak 6:31-44; Luk 9:10-17; Zon 6:1-13)
13 Li amikago, geleake ámina apá ahuloake izegipala zuhagegi nagamikú lapegú itekunike vola helegaloka mikasi gomopalaló vo anitehá. Lá okuko, vegená mukí keza giliake, numuni apáini ahuliake mikasigú ámegetiki vamó. 14 Lá ikago, Izesú nene lapegutí olío lemeko ánigamó nene, vaí iki alegesá ikago ánigoake, agika hizekago kivisi vegená nene kelémo zokamó.
15 Lá okago, únaká ho lemekago, izegipala zuha leza aitoka unike láa loko lo amunimó: Imane apá nene ha gámetó minokaze, itó gamena mota asú okaze, vegenáma apá makotoka makotoka viiki nosánetáini meina hizitave loko kimiselemane. 16 Loko lo amekuko, Izesú láa loko lo limimó: Nanamú vitave. Lekezatini nene nosánetá kimiki nalo. 17 Loko lokago, leza íi, peleti 5-a itó lagaha lositakó imane molonouhá lae. 18 Loko lokuko, Izesú láa loko limó: Nene aliki nenitoka alo. 19 Loko lo lemeake, vegená keza gihisiló minatave loko lolimiake, peleti 5-agi itó lagaha lositaki aleake, okulumatoka okenava oko nánigake, Ómasi agepoka loake, peleti gitegeko lemekago, leza vegená mukí gona moloko kemehá. 20 Kemekuko, mukilite nikake kagatupa okago nosánetá lumáa ali nupa iki gosúveha 12 vaí okago ali milamó. 21 Nosánetá na véa 5000 nenéminiki minamó. Vená izegipáini nene gatamune.
Izesú nagamí amupiló liso liso vimó
(Mak 6:45-52; Zon 6:15-21)
22 Lá okago, Izesú ezáa nene vegená nokimisilike izegipala zuhama sipigú itiiki vola helegaloka goí iki vitave loko loletamó. Lolimikago novuko nene, 23 vegená kimisele asú oake ezáagó agoka makokú iteko minake Ómasiloka loko minamó. Lá noigo, 24 límugusi zekago akovevé loló okago nene, izegipala zuha leza sipigú voko voko nonohuló holutó novuko logómulalokatí nene una napa aleko ake lehelú inogo igo, nagamí nenémo valahuká zeko lelémo ligitagani imó. 25 Lá noigo, gokululuva notovoigo, Izesú nene nonohuló amupiló liso liso vike vo alí noligo, 26 izegipala zuha leza ánigokunike, holosi noahe oko lehelele vizekago, gopaga lunimó. 27 Gopaga lokuko, Izesú litá oko láa loko limó: Lekelegesá legemino. Nezama nouve. Mulutini lepa hizino. 28 Loko lokago, Pitá nene láa loko limó: Guivahanitemaka, géisi noitanimó nene lokako nagamí amupiló imane lisokinake géisi noanitoka vitohe. 29 Loko lokago amane loko lokago, Pitá nene sipigutí olío lemeake, Izesú noitó nene apí oko nagamí amupiló liso liso vimó. 30 Liso liso novigo, una nalikumú geleake alegesá legekago, nagamikú velehé liminogo noike, Guivahanínemaka nelémo nugutó vizemane loko gopaga lokago, 31 Izesú litá oko agizani lutoko nanukike láa loko lo amimó: Geza komáisí nenikumú gele alévolé anitika, nanamú gagata losi gelenimó neve. 32 Loko loake, sipigú goha itikasigo, una nene asú imó. 33 Asú okago, sipigú makó minuhá ve leza Izesuni gupá ze ameko geza lamaná Ómasímini gipala noane, loko lunimó.
Genesalete apatoka Izesú kivisi vegená kelémo zokamó
(Mak 6:53-56)
34 Loko lunike, vola helegaloka Genesalete apakú vo anitunimó. 35 Nagamí nonohuló agataloka getatoka nene itekuko, vegená keza Izesuni ánigi vevesiake Izesuteho mota okave liki numuni apá alitoka gakoláa ahulikago, vegená keza giliake kivisi vegená Izesutoka kilímiki amó. Kilímiki ake 36 kivisi vegená imane nene gele kemekako, gugupeló ahe itó hanuva luhoaká gó gahevalokahe imane ali giliiki nene zokatave, liki negénegeka likago, áminámini niake ale gele vegená nene zoki asú amó.
* 14:4 Liv 18:16, 20:21