22
Vená ale kemeaká nosakumú anoza gakó
(Luk 14:15-24)
Izesú goha miní ameko anoza gakó láa loko limó: Okulumalímini lapanalímini mututoni lilí itakumú nene agulizaki ve makolímo netá matá oko moloko imó neneloka lo moloko avetó oko lo likimitoze, gililo. Agulizaki ve makolímo gipalaló vená alemo molanogo noike nosánetá ale vavá imó. Ale vavá noike gelekelé izegipala kimiselekago, goí oko alesa molo kimi vegená nene iki nosánetá natave liki viki li kememó. Li kimikago, keza nene amánapa ikago, gelekelé izegipalama goha nokimisilike láa loko limó: Neza alesa molo kumu vegená nene viki láa liki li kimilo: Nosánetá nene mota ale vavá okaze. Pulumaká iza gehato minamoláama itó nosánetá haitopaitolímini nene mota ale vavá okave. Lekeza vená ale kemeaká nosató nene alo. Loko lokago, keza gelekelé izegipa nenete viki ámina gakó li kememóza, keza gilikago goselé kipilimó. Gili ahuliake ha-gelegele amó. Makó nene míiniuka vamó. Itó makó lugáa nene hozagazanikú vamó. Itó lugáa nenete agulizaki vemámini gelekelé izegipa nene kigizató alinake ali golesa iki kepelemó. Makó lugáa nene kipili helemó. Lá ikago, eza agulizaki ve nenémo gele golesa oake, izapaló golesa molokago, pilisi veva kimiselekago, vake ámina gelekelé izegipala kipili hele vegenáma kipili gesá iake numuni apáini nene vitú vitú iki ali golesa amó. Lá ikago, agulizaki ve nenémo gelekelé izegipalama láa loko lo kimike limó: Vená ale kemeaká nosá nene mota ale vavá okumóza, alesa molo kumu vegenalitini kemetameni nenémo ámina nosá nata avotigila oko minamive. Nenemú lekeza gapo izana koma komagú viki vegená nánigikima alesa mili kimikiko vená ale kemeakató nosá ale vavá uhá nene iki natave. 10 Loko lo kemekago, gelekelé izegipama nene viki gapo koma komagú mihina ake vegená vóvotiki golesa lamaná mukí nene kilímiki ake nosá ale vavá i numukú nene iki vaí i lamaná amó.
11 Vegená mukí iki niago, agulizaki ve nenémo ánigoketanogo itimó. Itike ve makó ánigamó nene vená ali keme gamenámini luhiaká nia gó lamaná luhamike noigo, ánigoake, 12 agulizaki vémo láa loko lo amimó: Nigivénega, nana okago vená ali kiminigi niamómámini luhoaká gó luhamanike imanegú iteko noane. Loko ligo, eza gakó litimoláa nomimó. 13  * Lá okago, agulizaki ve nenémo gelekelé izegipalama láa loko lo kimimó: Lekeza agisa agizató nagá aliiki ali hetó iiki límugusi apakú ahulimikiko lemeko minino. Neneló minoko ive nama oko miluma maluma geleko agepa atalá oko minanogo ive. 14 Loko Izesú lo kemeake makó láa loko limó: Ómasímo vegená mukí alesa molo kemeneimóza, vegená luguhakó kelémo etó okago itiaká niave.
Lugupe meina hizeaká gakó
(Mak 12:13-17; Luk 20:20-26)
15 Izesú láa loko lo kemekago, Palisaio monó ve keza vake láa liki lamó: Nana gakotunú gelehusi gekuko nenegú apilitive. Liake nene gakó gona giziki minake, 16 kezáini izegipáini zuhagutí itó Heloteni izegipala zuhagutí lugáa nene kimisilikago, Izesú noitoka viake láa liki li amemó: Tisalemaka, geí mogonaka gelenoune. Geza gakó gihilagó loaká noane. Gakó lamanakó lanike vegená Ómasímini gapováa vevesoko kelepizeaká noane. Vegenakumú gonukonú osá amane. Vegená iti minamó limi minamó mukí nene lelegí okogó lainim-okimiaká noane. 17 Lá onoinazo, geza hanuva lo limitanize. Nanave loko nogelene. Loma gamanímini agulizaki ve napa Sisani nene takisi moni ameaká nounimó nene etahe etamive. 18 Liki lamó nene amemitune loko lokikoma gamaniloka alémoko voko goní otatune. Itó hanuva amitune loko lokikoma Zuta vegenalite gili golesa itave loko Izesú nene keí gakóinímini mogona golesa hanuva geleake, láa loko lo kimimó: Genezatini lositaki neneta, nanamú giminegú milanigi nilave. 19 Takisi monigutí makó nelepizilo. Loko lokago, moni makó aliki aitoka vamó. 20 Vikago, loká oketake vogunahana imanegi itó imane luhuvagi nene éahini neve. 21 Loko loká okimikago, keza gamanímini agulizaki ve napa Sisanive liki lamó. Liki likago eza nene láa likima nene gamanímo voká loaká noi netá nene gamani amilo. Itó Ómasímo voká loaká noi netá nene Ómasi amilo. 22 Loko lokago, keza nene gakó giliake sigaga limiake ahulimiake vamó.
Hilinitakutí otiakakumú loká itamó
(Mak 12:18-27; Luk 20:27-40)
23  * Ámina gamenaló Satukaio monó vegená lugáa Izesutoka amó. Keza vegená hilinakutí otisá amave liki liaká a vegená nene Izesú noitoka ake, 24  * láa liki lamó: Tisalemaka, Mosé láa loko limó: Ve makó izegipala getamoko minoko helekikoma agunalámo ámina gevoná vená nene alekoko uvolaho hili vemú izegipala geto molative. 25 Láa lokamó nenazo, gozapá uvolaho agunala 7-a nene lelitoka minamó. Lá iki minake, ganá ve nenémo vená aleake, izegipa getamike helekago, agunala nenémo ámina vená alimó. 26 Alekago ámina sunímo utó o amekago, lá imi imi vake vake keza ve 7-a nene ámináminigó amó. 27 Keza hili asú ikago, venáini nene alika hilimó. 28 Ámina ve 7-a nenete aí vanagó minikamó nenazo, nenemú hilinakutí goha otita gamena nene ámina venáma éahini venala loló itimó neve.
29 Liki galegutí oteaká gakokumú amé ziki giza itanigi likago, Izesú nene konotó aleko láa loko limó: Lekeza monó gotolaú gakó makó nemóma nene gatinamóza, mogonáa gelemake itó Ómasímo galegutí kelémo oteaká zámuzamú nene ma gelemake gili gopa iki nilahe. 30 Keza hele vegená otita gamena nene vená aleakaláa nene nomive. Itó vená aleme kemeakaláa nomive. Okulumakú ageló nenéminiki gohuna minanigave. 31 Lá onoimóza, hele vegená goha otitakumú nene gohakú loká oleketatoze. Lekeza imane gakó Ómasímo lo likimimó nene gatinamóza, mogonáa gilinamahe. Emaneloka miniliki ite vemú láa loko lonoimóma neve: 32  * Neza Avalahani Isakani itó Zakoponi Ómasi minutímina mino loko voko nominuve. Láa loko limó nenazo, nenemú kemeni helenei vegenalitini Ómasi negopa, kemenía hanuva ne vegenalitini Ómasi noinazo, Ómasimú gili zaginake hele vegenaki hanuva mina vegenalitini Ómasi noive. 33 Loko lokago, vegená mukí keza gakoláa lo kimikumú nene sigaga sagaga lake agae, vatí oko ale viligoko lo kimive, liki lamó.
Li mila gakokutí napáa
(Mak 12:28-34; Luk 10:25-28)
34 Izesú nene gakotunú Satukaio monó vetini kegepa ze letoko lokago, Palisaio monó ve keza nene gakó nigeleke aitoka iki alegesá iake, 35 keí holúikutí ve makó gakó mogona geleaká i ve nenémo Izesuni amekú molanogo láa loko limó: 36 Tisalemaka, Mosé lo hukoko li gakokutí nene hilímo kivilegeko napa neve. 37  * Loko lokago, Izesú láa loko lo ameko limó: Gigika itó gemeni itó geleakaka mukí nene Guivahani geí Ómasi lehizetozo. 38 Nene gakó nenémo napa iteko neve. 39  * Itó napa otigí nenémo hamolíminigó oko nemó nene lá oko neve: Gezakamú geleaká noanimómáminoko gigivekaginimú geleko gigika kemezo. 40 Ámina lo hukoko li gakó losi nenémo Mosé lo mola gakó itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vete li mila gakolímini gotoláa loló onoive, loko limó.
Gologí oketative loko lo moloketa vemú loká oketamó
(Mak 12:35-37; Luk 20:41-44)
41 Itó Palisaio monó ve keza alegesá iki niago, Izesú loká oketake láa loko limó: 42 Lekeza Ómasímo gologí oleketative loko lo mololeketa vemamú nanave liki nigeleve. Éahini agávolaho noitive. Loko lokago, keza agulizaki ve napate Tevitini agávolahove. 43 Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Láa likima Sikalahulímo nanamú Tevitini alémo vávani okago Tevití nene ámina vemú nene Guivahaníneve loko live. Tevití láa loko limó neve:
44  * Mezaú ve nenémo není Guivahani nene není nigizani zamagaloka mino-loko voko noako, gala vega nene geí gigisa lapuvauka ahuloketanogo uve loko lo amimóma neve.
45 Tevití nene gologí oleketative loko lo mololeketa vemú nene Guivahaníne ve loko limó nenazo, ámina ve nenémo nana igo Tevitini agávolahogó noitive. 46 Tevitini agapilamola noitimóza, Tevitini ve napagi nene noitive. Loko lokago, ve makolite Izesuni anotó aliki li amemitamó onoive. Keza ámina gamenámini veletó nene gakó makó loká itatakumú gelego gena okago, gimivagú miliki loká itamisá amó.
* 22:13 Mat 8:12, 25:30; Luk 13:28 * 22:23 Apo 23:8 * 22:24 Gapo 25:5 * 22:32 Gá 3:6 * 22:37 Gapo 6:5 * 22:39 Liv 19:18 * 22:44 Age 110:1