6
Gohogó vegená nasahilí okimiaká gakó
* Lekeza monokumule liki vegená kilími lamaná iki nasahilí ikitata netá nene vegenalite legepoka litave liki lilí amilo. Lekeza vegenalite legepoka litave liki ali minatamó nene, ehe, okulumakú ametipo meinaváa lekememinogo ive.
Nenemú gohogó vegená nasahilí oketokoko gigivekage ánigi lamaná itave loko golómeni gizamo. Genezáini losigi ve nenete soza saza gakó lake monó numukú itó vegená kovogisaló vegenalite ánigi lamaná iiki legepoka litave liki lá iaká niave. Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Kegepoka liaká niamó nenémo keí meinaváa loló okago mota alikago asú oaká noive. Gohogó vegená nasahilí oketatove lokoma gigizani lamagalokatí asugunatoka nasahilí oketozo. Lá okako gigizani sogaloka nia vegená nenete gelemitave. Lá okako nasahilika nene asugunatoka minative. Amekaho nene asuguná oko aleaká noani netá ánigoaká noinazo, nenemú meinaváa giminogo ive.
Ómasiloka loakakumú apí okimimó
(Luk 11:2-4)
* Lekeza Ómasiloka nilikima nene sozaló genezáini losigi vegenalitini suni alemilo. Keza nene monó numúikú itó vegená kovogisaló vegenalite ánigi lamaná itave liki otiki Ómasiloka liaká niave. Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Kegepoka liaká niamó nenémo keí meinaváini loló okago mota alego asú oaká noive. Geza Ómasiloka litove loko nookoma nene, numukagú iteoko gahe gekoko amekaho asugunatoka ánigoaká noi veloka lozo. Lá okako nene, amekaho asuguná netá aleaká noani netá ánigo asú oaká noi ve nenémo meinaváa giminogo ive.
Lekeza nene Ómasiloka niliki nene lekegepatunú goha liiki goha liiki ikiko hána hána loló okiko ha gakó loló okatize. Monó gelema vegenalite Ómasiloka loloko vova vova nouko gele limitihe liki lá iaká niave. Lekeza keí suni alemilo. Ómasímo netá matakumú vitagá nouko nene litá oko voká lonamuko hanuva geleaká noive. Nenemú lekeza nene láa liki Ómasiloka lilo:
Okulumakú ametega, geí gugulizá etó oko minatize.
10 Numutó namató geí gizapaló minoakalímini zámuza utó o asú ino. Okulumakú géisi lanitó molanitó gelekelé igimiaká niave.
Mikasiuka lezaloka áminagó oko utó ino.
11 Gamena gamena nosánetate lemezo.
12 Leza ligivetegini lihima nekisáini ahulokimiaká nounimó nenéminoko
lihimate ale minuháma nene ale ahuloletozo.
13 Gimilegú moloakakú lelémo molamo.
Ve golesámitokatí akagá oletozo.
14  * Lekeza likigivetikini lihima ahulikitatamó nene, okulumakú ametipo nene áminagó oko lekelí lihimatini ale ahuloleketanogo ive. 15 Itó lekeza vegenalitini lihima ali minatamó nene ámináminoko okulumakú ametipo nene lekelí lihimatini ale minanogo ive.
Monokumule loko nosánetá moseaká gakó
16 Itó monokumule liki nosánetá mosi keké ita zupa nene monó gelemiki genezáini losigi vegenalitini suni alemilo. Vegená makolite mosé oaká nouni suni ánigiiki legepoka litave liki kogoka kegepaló ánigiake muhelé ahelé iaká niave. Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Vegenalite kegepoka liaká niamó nenémo meinaváini loló okago, mota alikago asú oaká noive. 17 Géisi nene monokumule loko nosánetá nomoseko nene gotoka komu aleko ale lamaná okoko gogoka gegepa nagamí zezo. 18 Lá okako, vegená makolite nosánetá nomosenimó nene ánigi vevesamitave. Amekaho asugunatoka noi ve nenémo gilitize. Itó asugunatoka aleaká ani netá ánigoaká noi ve amekaho nene meinaváa giminogo ive.
Okulumakú henoni
(Luk 12:33-34)
19  * Mikasigú henoni nene gaupá geakalímini itó gúnakonite hukiakalímini, itó vegenalite zivi letivi iki gumina oakalímini nenazo, nenemú mikasiuka imane ali nupa nupa amilo. 20 Lekeza okulumakú henoni nene gaupá gemoakalímini gúnakonite hukamiakalímini itó guminaló vete zivi letivi iki gumina alemoakalímini nene ali nupa ilo. 21 Gelenape. Henokanoka lamaná neti apatoka nene gigika neinogo ive.
Lugupémini ló liví
(Luk 11:34-46)
22 Gogómula nene gugupémini ló liví neve. Gogómula nenémo mumuzó oakalímini gapogú gelémo molamitimó nene, Ómasímini lapaná nenémo gugupe gigika mukitoka hize hanato asú inogo ive. 23 Itó gogómula nenémo gelémo golesa itimó nene, gigikaloka ámina oko límugusi ze minanogo ive. Gigikagú liví lonoimó nenémo lihatimó nene, límugusi zitimóza, sipisi haitolímini zekiko nene gopa gapo veleko minanogo ane.
Ómasímini hozagi moni henonímini hozagi
(Luk 16:13; 12:22-31)
24 Ve hámakolímo kugulizaki ve lositosini gelekelé ma oketaminogo ive. Maga ve agika amekoko maga ve gasó amitimó onoive. Makotó gímize lamaná okoko makó ánigo goselé itimó neve. Lekeza nene ámina iki Ómasímini hozagi moni henonímini hozagi lelegí oko aleakaláa nomive.
Mulute iteaká gakó
25 Nenemú neza láa loko lo likimitoze, gililo. Lekeza miniki aliki itakumú nene nosánetá hikutí noko minatupe, itó ginegane nene hikutí ale akoloko minatupe liki mulutini itemino. Lekelisi ma liléna. Miniki aliki iaká nia netá nenémo netá gihila nehe, itó nosánetá nenémo netá gihila neve. Lukugupémo netá gihila nehe lukugupeló ginegane nenémo netá gihila neve. Minoko aleko oaká itó lugupe nenémo netá gihila nenae. 26 Lekeza veletó vogalaló nama nene ánigalo. Keza netá matá ma zuhá isá amave. Itó minumuni o molokago nosánetá nene numúikú ali nupa iki nisá amave. Lá onoimóza, okulumakú ametipo nosánetá gopa ale utó o kemeaká noive. Nenegú nana onoive. Namamate itiki niago lekelisi nene lemeko noune liki nigelehe. Lá oko nomive. Lekeza itiki nianazo, netá matá vitagá nia netá nene hanuva ale utó mololeketanogo ive. 27 Lekelikutí makó éaho muluna noitiko minoko aleko ititó nene ezáa agata geleko miní ameko kilisimasi makó molomo iteko minative. Ma nomive.
28 Itó gineganemú nene nanamú mulutini iteaká noive. Gihisigú palauá nenetini mogona gili vevesamahe. Netá nenémináate hoza alisá amave. Itó ginegane lamanatamanakó ali luhatakumú gó isá amave. 29  * Lá onoimóza, nenemú lo likimitoze, gililo. Gozapá agulizaki ve napa Salomó nene golivagi netá akoloaká imóza, gihisigú palauá nenete Salomoni agupeló netá nene aviligikave. 30 Palauá nene itínasa utó oaká noive, itó gó lokago gululupasokago hukiki ló giziaká niave. Lá onoimóza, Ómasímo lokago, ámina palauá nenémo lá oko gonanalisi lamaná oaká noimó nenazo, nenemú lekeza komáisí gili alévolé inamó neneta, ginegane nene Ómasímo hanuva ale utó oleketanogo ive. 31 Nenemú lekelisi nosánetá hikutí aleko noko moloko itupe, itó ginegane ale akalatunimó nene hikutí ale akalatupe liki mulutini itemino. 32 Monó gelema vegená keza ámina netakumú kagata gululusi giliki vitagá iaká niave. Keí suni alemilo. Okulumakú ametipo nene ámina netá makó lekelitoka minamitimó nene lukugupe lamaná amitive loko geleneimóma nenae. 33 Lekeza ámina netakumukopa, Ómasímo gizapa vetini loló iti gapogú itó Ómasímini hee hee loko minoaká gapogú likigika lakagata goí iki miliko vo minino. Lá ikiko nene, lukugupémini netaki nene hagitana lehizeleketanogo ive. 34 Nenemú azo utó iti netakumú nene mulutini itemino. Azo utó iti netá nenémini genaváa azogó asú inogo ive.
* 6:1 Mat 23:5 * 6:5 Luk 18:10-14 * 6:14 Mak 11:25-26 * 6:19 Zem 5:2-3 * 6:29 1 Kug 10:4-7; 2 Iki 9:3-6