8
Izesú lokago halamé gizali ve gililimó
(Mak 1:40-45; Luk 5:12-16)
Izesú agokagutí nolimigo, ve vená mukí nene ámegetiki vamó. Nivago, ve makó halamé gizaleake mina ve nenémo vike alapusa hizeko Izesuni láa loko lo amimó: Guivahanínemaka, geza nelémo gililitove loko nene hanuva nelémo gililitanimó nenazo, nelémo gililitane loko noluve. Loko lokago nene, Izesú nene agizani lutoko agupeloka ale nogilike gililitane loko gelekuze, halamé nene gilelezo. Loko lokago halamé netala litá oko gililimó. * Gilelekago, Izesú nene láa loko lo amimó: Geza nene imane gakó avetó oko vegená makó lo kememoko voko guguni gizoaká ve nene gugupe alapizekako mota gilelekane loko ánigatize. Itó gilelenikumú nene Moseni gakotó ale moloko netá makó Ómasi guguni gizo amiti netá amekako gilelenitímini mogona nene mukí vegená lo kemekiko gili vevesatave, loko lo amimó.
Izesú ami gizapa vémini gelekelé veva alémo zokamó
(Luk 7:1-10)
Izesú nene Kapanao numutoka itekago, Loma apatotí ami vetini gizapa ve makolímo aniteake negénegeka loko láa loko lo amimó: Guivahanínemaka, gelekelé izegipáne nene netá napa avisekago helisala hulupa lo minokago miluma geleko numukuka noize, makó vitíive loko noluve. Loko lokago, Izesú nénisi vinake alémo zokatove loko lo amekago, ami gizapa vémo láa loko limó: Guivahanínemaka, goselé gapo okoko ve ánéámina není numukú nanamú ititane. Geza nene imaneloka nooko hanuva gegepatunú lokako gelekelé izegipáne nene zokative. Nénisi nene ámináminoko kugulizaki vetini gelekeleláa nouve. Itó lovámini gala ve makó není gizapaló niave. Lá niago, ve makokumú nene vozo loko lomikugo hanuva vinogo ive. Itó ve makokumú ano loko lomikugo nene hanuva anogo ive. Itó gelekelé izegipánemú nene voko hoza alezo litomó nene hanuva voko alitimó nenazo, geí gakó ámináminoko alévolé itive loko gelenouve. Nenemú nene geza hanuva imaneloka nooko gakoláa lokako zokatihe loko lunae. 10 Loko lokago, Izesú geleake nene sigaga lotake ámegetiki va vegená nene láa loko lo kimimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Hetoka ve imanémo nenikumú gele alévolé onoimó nene haitolímini neve. Isilae ve lekezalokatí gele alévolé oaká nenémini makó ánigoko gelesá amumóma neve. 11  * Nenemú nene láa loko lo nolukumuve. Ho noititokatí itó ho nolimitokatí hetoka vegená ve imanegitana nia vegená mukí nenete anitiiki nene Avalahá Isaká Zakopó kezagi okulumalímini lapanalaló alegesá iki miniki nosánetá niki kogoliza vizinigave. 12  * Lá niiko, goí oko alesa molo kimimó Isilae vegená nene límugusi apakú ahulokimikiko, limiki miniki ive nama iki miluma maluma giliki kegepa atalá iki minanigave. 13 Loko loake, ami gizapa ve nene láa loko lo amimó: Geza nene numutoka vozo. Gele alévolé animó nenémini gihila utó inogo ive. Loko Izesú agepa ateleko noligo nene, gelekelé izegipa nene zokamó.
Izesú vegená mukí kelémo zokamó
(Mak 1:29-34; Luk 4:38-41)
14 Izesú nene Pitani numukú iteake, Pitani venalámini izolahini agupegú ló lokago, akonoigo ánigoake, 15 agizakú alimó. Agizakú naligo, ló la netá nene asú omikago, oteake nasahilí otamó. 16 Lá okago, únaká ho lemekago nene, kigikagú holosi mina vegená nene Izesutoka kilímiki amó. Ikago nene, kivisi vegená kelémo zokoká kigika gopa i vegená gakó noloketake holosi kepeleko kimiseleká imó. 17  * Lá okago nene, Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Isaiá gakó láa loko luhuva gizamó nene alévolé imó:
Netá livisekago keé lamuni netá ezáa agohí gimole.
Izesuni ámegetanigi gele vegená
(Luk 9:57-62)
18 Lá okago, ve vená mukí iki Izesutoka hizi vigikago, ánigoake izegipala zuha nene sipigú nilímiki vola helegaloka vitave loko lo kimimó. 19 Lo kemekago nene, monó mogona apí okemeaká ve makolímo voko amatoka minoake Izesuni láa loko lo amimó: Tisánemaka, vitanitoka vitanitoka neza gémegé gémegé inogo uve. 20 Loko lokago, Izesú nene láa loko lo amimó: Gaha nene mikasi koló onoikú itiaká niave. Itó namatini numúini nemóza, okulumakutí lumu ve gihila neza akato numúne itó gotóneló za nomigo vitagá noumó nenazo, makó vitíive loko lanimó nenémini mogona gele hee lominoko nolape, loko lo amimó. 21 Itó ámegetiki va vegenakutí makó nenémo láa loko lo amimó: Guivahanínemaka, geza gelekako nene, neza minoko améneho helekiko vinake gale zemikinake oko gémegetatove. 22 Loko lokago, Izesú nene láa loko lo amimó: Geza nene némegetoko ano. Hilinita vegená gale zikimiaká nene kigika heleneiti vegená kezagi ámina hoza alitave, loko limó.
Izesú lokago una napa ahulamó
(Mak 4:35-41; Luk 8:22-25)
23 Izesú izegipala zuhagi nagamikú lapegú itiake vamó. 24 Nivago nene, una napa nene litá oko amó. Amuza moloko alekago nene, nagamí nene valahuká zeko lapegú nene ite vaí inogo imó. Lá okago, Izesú nene avó akonoigo, 25 izegipala zuhate alími noteke láa liki lamó: Guivahanitemaka, nagamikú simá nanogo nounize, lugutó vizemane. 26 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekelisi komáisí gili alévolé iaká niatita, nanamú likigika gologolo sekave. Loko loake, oteake, unagi nagamí valahukaki nene ahulalizo loko lo kemekago nene kii nolike zou limó. 27 Zou lokago nene, vegená mukí nenete sigaga lake láa liki lamó: Ve imane haitolímini neve. Unagi nagamí valahukaki keza aí gakoláa gili alikasive, liki lamó.
Gatala mikasiuka holosi golesa amisele ahulamó
(Mak 5:1-20; Luk 8:26-39)
28 Nonohuló aviligiake vola helega Gatala vegenalitini mikasigú anitikago, ve lositá holosi golesa kigikagú mina ve minasimó. Niasike, ámepa vizikasigo, vegená nene kelegesá legekago neneló vigá igá amamó. 29 Ámina ve nenetosa geha mulikú gonosi milimiligutí lemesike Izesugegi hotu lamó. Hotu liake keza litá iti gopaga liki láa liki gamoga giki li amesimó: Ómasímini gipalamaka nana netá golesa oletanogo noane. Gamena alitamitó nene miluma hoza liminogo noape. 30 Liki lasimó nene áminaló iza mulusi napa miliki hotó otigí iki gale niki minamó. 31 Gale niki niago nene, holosi nenete negénegeka lake láa liki lamó: Limisele ahulanogo nookoma nene iza mulusi vozane kigikagú nene limisele ahulamane. 32 Liki likago, Izesú nene vilo loko kimiselekago, viki izatini kigikagú itiake nene lememó. Izatini kigikagú nene limikago, ámina iza mukí nene olíi miliake meiniló limiake nonohulokú limiki nagamí niki hutiake hili gesá amó. 33 Hili gesá ikago nene, iza gizapa ve nenete golisi viake taoniloka gakó nene liliki vake kigikagú holosi mina vetosini gakoláa avetó iki li kememó. 34 Li kimikago, ve vená mukí nene gili asú iake mukí vegenalite Izesuni ánigatune liki limiake mikasinini ahulokoko vitive liki negénegeka liki li amemó.
* 8:4 Liv 14:1-32 * 8:11 Luk 13:29 * 8:12 Mat 22:13, 25:30; Luk 13:28 * 8:17 Isa 53:4