5
Zon Gava Mbe Garim, Mbe Ana Mpɨrigi.
+Mba guma, ana ŋgui vhɨrve gari guman pan pigi mpirmpirɨga perav kim, gu ana guva haren garim, gava mbe rɨgap ki. Mba gap, ana gava mpeeŋmpeeŋ fara muuŋgim, mbe ana dɨmgiap ana kegi. Mba gava ndereni vhɨra ŋkeri ki. Mbe ana dɨmgiap, mbe harathɨgi ŋaniven mbe kendorar vhera ndigap, ana vhuigim, ana havhargi. Mbe maaŋ muuŋgiap, mbe mba kendorar vhuigi harathɨgi ŋani, mbe za bigi mbarir nta khergi. Gu Fhe Bakɨme enser ŋkasŋka mbe garim, ana khɨrɨv, kaav, khaŋ nzuai, “The guman ŋkasŋka guar, ana kha mbe kha gava mpɨrigi kendorar vhera daaŋgip kha gava fhogɨrie?” Kha Hevenan ki guma the fhu, kha nuianan ki guma the fhu, vhɨra kha nuiana piin ki guma the fhu. Mbe zam, mbe the kha gava fhogɨp, ana vhee gangirga tuktɨgi fhuvara. Gu khaŋ mbui gangana muuŋgi. Mba gava fhogɨp, ana vhee ganɨnga tuktɨgi guma the ki fhu. Gu maaŋ muuŋgiap nzi mbatɨga mbui. +Mba guman pana mbe khaŋ na nzuai, “Ndu nzi thari! Ndu mbarara! Mba Zuda Shɨgar Hɨgi Raion, ana mba ŋgui vhɨrve gari guman pan Devitan nzɨga mbe ma. Ana ntara mbuav, won pana gumgi kambarav mbe mbevigi. Ana mba harathɨgi kendorar vheri mba gava mpɨrigi, ana nta daaŋgip mba gava fhogɨrga tuktɨgi.”
Zon Sipsiva Ŋguga Gari.
+Gu Sipsiva Ŋguga mbe garim, ana ŋgui vhɨrve gari guman pan pigi mpirmpirɨga gaara thɨgim, mba ŋamki fethɨgi bigi, gum mba gumgir pani piigi mpirmpirɨgi, ana rorgia naaŋgi. Ana mbe fhum ofa muun zav, ana shogim, ana rimgi gangana mbui. Ana harathɨgi koo ki. Ana vhɨra harathɨgi rɨmgi ki, mba harathɨgi rɨmgi, nta Fhe Bakɨmen harathɨgi ŋiniŋgir panpana rugi. Fhe Bakɨme nta sarigim, nta za kha nuianan vegi. +Mba Sipsiva Ŋguk vov, mba ŋgui vhɨrve gari guman pan pigi mpirmpirɨga perigi guman han anan guva haren mba gava ndigi. +Ana mba gava ndigim, mba ŋamki fethɨgi bigi gum mba 24 gumgir pani, mbe thɨvi phɨrav, mba Sipsiva Ŋguga nɨman fegi. Mbe fegap, mbe bevbevira, mbe gita fara muuŋgi bigi suigi. Mbe nta suigiap, gorar muuŋgi thuuri, mbe nta phorga suigi. Mba ndɨga vhuuŋ hi vhava thuuri za mba thuurir kav hi. Nta Fhe Bakɨmen gumgi gu mbigi ana phorga nzuai nen panpana rugi bigi ma. +Mbe mbara ŋgavar kama mbe mbui. Mba ŋgav khaŋ nzuai,
 
“Ndu mba gava ndigip, mba kendori vhera daaŋgirga tuktɨgi.
Ne khaŋ muuŋgi, mbe ndu shogim, ndu rimgiap, ndu wo vɨzɨnan panan Fhe Bakɨme nzuav kha gumgi gu mbigi ga vhezgi.
Ahaŋ, ndu za kha nuianan ki fhavi ki gumgi gu mbigi mbari ga vhezav, za kha nuianan ki kaa mbari ga vhezav, vhɨra za kha ŋguir ki gumgi gu mbigi mbari ga vhezav, vhɨra za kha nuianan ki ŋgui bakɨvir ki gumgi mbari, ndu zam mbe vhezgi.
10 +Ndu mbe muuŋgim, mbe nza Ndia Fhe Bakɨme piin ki gumgi gu mbigi ki. Mbe kav Fhe Bakɨme rotu, garim, mbe za kha bigi ga suaŋv ara han ŋgɨp, mbe zazera harigi gumgi gu mbigir kurkurarga.
Mbe za kha nuianan ki gumgi gu mbigi ganɨnga.”
Mbe Sipsiva Ŋguga Zɨ Ndi Vun Kuamkuagi.
11 +Gu mbara garav, gu Fhe Bakɨme enseri vhɨrve guarira kaathoori mbararagi. Mben vhɨrve khaŋ muuŋgi, 100 mirion gum tausen vhɨrve ma. Mbe mba ŋgui vhɨrve gari guman pan pigi mpirmpirɨk gum mba ŋamki bigi gum, mba gumgir pani, mbe mbe rorgia thivgi. 12 +Mbe thivgiap, khɨrɨv kaav, khaŋ nzuai,
 
“Mbe mba fhum shogi rimgi Sipsiva Ŋguk, ana guigira ŋkasŋka bakɨme gum, bigir vhuuiŋ gum, ndɨkndɨgir vhuuiŋ gum, ŋkasŋka bakɨme ndigirga.
Ana guigira kha gumgi za ana zɨ ndiv vun kuamkuav anan ndikndigɨp, ana phorgɨ suanga tuktɨgi!”
 
13 +Gu mba Fhe Bakɨme muuŋgi bigi, gu za nta mbararagi. Gu mba Hevenan ki bigi mbararav, nuianan ki bigi mbararav, nuiana piin ki bigi mbararav, mbasɨgar ki bigi mbararav, gu za mba bigi mbararagi. Ahaŋ, gu za mba bigir ki bigi mbararagim, nta khaŋ nzuai,
 
“Mba ŋgui vhɨrve gari guman pan, ana won mpirmpirɨga pigi.
Mba Sipsiva Ŋguk vhɨra, mani vhɨra wani tɨgɨp, mbe manin ndikndigap, mani ga nzuai buni gum, zɨ bakɨme gum, manin ndikndigi ndikndik gum, manin ŋkasŋka, mani wani tɨgɨp zazera nta ndiv, zazera mbara muuŋgip kɨrga tuktɨgi.”
14 Mba ŋamki fethɨgi bigi, nta khaŋ nzuai, “Nai guigi guarara!” Mbe maaŋ nzuaim, mba gumgir pani thɨvi phɨrav, fegav, mani rotu mbui.
+ 5:1 Ais 29.11; Ese 2.9-10; Dan 12.4 + 5:5 Stt 49.9; Ais 11.1; 11.10; Ro 15.12; Hi 7.14; VB 6.1; 22.16 + 5:6 Ais 53.7; Sek 4.10; Zo 1.29; 1.36; VB 1.4; 4.5; 5.9; 5.12; 13.8 + 5:7 VB 4.2; 4.10 + 5:8 Sng 141.2; VB 4.8-10; 8.3-4; 15.2 + 5:9 Sng 33.3; 40.3; 96.1; 98.1; 144.9; Ais 42.10; FG 20.28; Ef 1.7; Hi 9.12; 1 Pi 1.18-19; 1 Zo 1.7; VB 14.3 + 5:10 Kis 19.6; Ais 61.6; 1 Pi 2.5; VB 1.6; 20.6; 22.5 + 5:11 Sng 68.17; Dan 7.10; Hi 12.22; VB 4.4-6 + 5:12 1 Sto 29.11; VB 5.6 + 5:13 Ro 9.5; Fi 2.10; 1 T 6.16; 1 Pi 4.11; VB 4.2; 4.10; 6.16; 7.10