20
Pablo oo Macedonia jare Grecia pe
Opa ma tecorai yave, Pablo ueni upurugüɨrovia vae reta. Jayave opa umbɨaracuaa reta yave, uicuãva jare oo chugüi reta Macedonia cotɨ. Jare umbapɨ opaete jocua tenta guasu reta rupi umbɨaracuaa cavi reve upurugüɨrovia vae reta. Jayave oo uvãe ɨvɨ Grecia pe. Jare upɨta joco pe mbapɨ yasɨ. Jare ɨ guasu rupi oota yave joco güi Siria cotɨ, judío reta uyemboemboe uyapo vaerã icavi mbae vae chupe. Jáeramo Pablo jei oota Macedonia rupi. Jare yugüɨraa jae jupíe Sópater Berea pegua, Aristarco jare Segundo Tesalónica pegua reta, Gayo Derbe pegua, Timoteo, jare Tíquico jare Trófimo Asia pegua reta. Cua reta yugüɨraa orerenonde, jare oreraãro Troas pe. Ẽrei ara reta mbɨyape ovu mbae vae pegua uasa yave, ore ndoo ɨ guasu rupi Filipos güi, jare pandepo ara pe ndoo nuvãe Troas pe. Joco pe nuñevãe ĩru reta ndive, jare ndupɨta joco pe siete ara.
Pablo opou Troas pe
Jare domingo ara pe upurugüɨrovia vae reta uyembatɨ tembíu umbɨyao vaerã uyupe. Jayave Pablo pɨareve pe oota ramo, ipɨare mbɨte rupi omboe reta. Jare jeta tembipe ñugüɨnoi jocua o ɨvate vae pe yatɨ ñugüɨnoi vae pe. Jare jocua tenta co mbapɨ o ɨvate vae. Jare penti cunumi Eutico jee vae uguapɨ oĩ ventana pe, jare tanta oque oĩ. Jare Pablo jecuae omboe oĩ rambueve, cunumi oque oĩ ramo, oa joco güi oca cotɨ ɨvɨ pe. Jare ĩru vae reta yugüɨraa uupi yave, uecha umano ma. 10 Jayave Pablo ugüeyɨ jare ipe cunumi iárambo. Jayave uicuãva jare jei:
—Agüɨye pepɨatɨtɨ. Jecoveño oĩ.
11 Jayave Pablo uyupi ye, jare joco pe ñugüɨnoi vae reta umbɨyao uyupe tembíu, jare ucaru reta. Jayave Pablo icõe omboe. Jayave oo chugüi reta. 12 Jare joco pe yatɨ vae reta güɨraa cunumi icove ye vae, jare ipɨacatu reta.
Troas güi Mileto pe
13 Jare ore rani ndoo nduasa ɨ guasu rupi tenta guasu Asón pe. Nduipota nuñevãe Pablo ndive joco pe, jae jei rami. Echa'ã jae uipota oo ɨvɨ rupi. 14 Jare nuñevãe yave jae ndive Asón pe, Pablo uyupi chalana guasu pe, jare ndoo pãve ɨvɨ Mitilene pe. 15 Jare joco güi ndoo ye ɨ guasu rupi, jare pɨareve pe ndoo nuvãe ɨvɨ Quío jovai. Pɨareve pe ndoo nuvãe ɨvɨ Samos pe. Jayave ndupɨta ɨvɨ Trogilio pe, jare pɨareve pe ndoo nuvãe tenta guasu Mileto pe. 16 Pablo iquɨrẽɨ uasa güɨrave Efeso güi, agüɨye vaerã uyembɨavai Asia pe. Echa'ã jae uipota uvãe vaerã Jerusalén pe Pentecostés ara pe, ipuere yave.
Pablo imiari Mileto pe
17 Jayave Mileto güi Pablo omondo Efeso pe uenica upurugüɨrovia vae reta itenondegua reta. 18 Jare jae reta yugüeru uvãe yave Pablo oĩ vae pe, jae jei chupe reta:
—Pe reta picuaa catu co quirãi aico pe reta ndive tenonde ete Asia pe ayu güive. 19 Ayeyocui yandeYa pe añemɨmichi reve jare ayao reve. Judío reta chembɨavai ete. Echa'ã jecuaeño iquɨrẽɨ reta uyapo icavi mbae vae cheve —jei—. 20 Aipɨu'ã amɨmbeu vaerã peve opaete icavi peve peguarã vae. Jare pomboe jeta vae ipɨte pe jare perenta rupi vi. 21 Jare amɨmbeu judío reta jare judío mbae vae reta pe ueya vaerã iyemɨngueta icavi mbae vae ipɨa pe oĩ vae jare uyerova vaerã Tumpa cotɨ, jare güɨrovia vaerã yandeYa Jesucristo re —jei chupe reta—. 22 Jare añave aa Jerusalén cotɨ, Espíritu Santo chemondo ramo. Jare aicuaa'ã mbae ra uyeyapota cheve joco pe —jei—. 23 Ẽrei opaete tenta guasu reta rupi Espíritu Santo umɨmbeu cheve ĩru vae reta cheñonota co peresorɨru pe jare aiporarata. 24 Ẽrei aquɨye'ã. Chepɨa pe ayemɨngueta'ã etei ayerepɨ vaerã. Jaeño aipota ambapɨ cheguata Tumpa cotɨ vae ayerovia reve. Aipota ayapo mbaravɨquɨ yandeYa Jesús umee cheve vae. Echa'ã jecuaeño aipota amɨmbeu ĩru vae reta pe ñee icavi vae Tumpa ipɨacavi regua —jei Pablo chupe reta—. 25 Amɨmbeu ma pepɨte rupi Tumpa iporoyocuia regua, jare añave aicuaa catu co pe reta ndarau ma cherecha ye. 26 Jáeramo añave amɨmbeu peve che anoi'ã etei co teco pecotɨ —jei—. 27 Echa'ã aipɨu'ã etei amɨmbeu vaerã peve opaete Tumpa jei vae. 28 Jáeramo piñemoa ngatu, jare piyandareco opaete upurugüɨrovia vae reta re, penti ovecha iyandarecoa ovecha reta re uyandareco rami. Echa'ã Espíritu Santo co peparavo piyandareco vaerã jese reta. Jare pemɨmbeu Tumpa iñee yandeYa re güɨrovia vae reta pe, penti ovecha reta iyandarecoa ovecha reta umɨngaru rami. Echa'ã yandeYa uepɨ reta jae jugüɨ pe —jei—. 29 Che aicuaa catu co che aa ma yave, yugüeruta pepɨte pe ĩru vae reta. Cua reta uyapota icavi mbae vae upurugüɨrovia vae reta pe, yaguapɨ̃ta ou jou ovecha reta rami —jei—. 30 Jare pepɨte güi etei imeta cuimbae moromboe pɨchɨ̃i vae re oporomboeta vae reta. Cua reta ombopata upurugüɨrovia vae reta. 31 Jáeramo piñemoa ngatu, jare pemandúa quirãi chiyao reve pumbɨaracuaa vae re. Mbapɨ año ma jucuarãi ayapo, ara rupi jare pɨ̃tu rupi —jei—.
32 Añave ayerure Tumpa pe uyandareco vaerã peré, jare aeya pe reta ndive iñee ipɨacavi regua. Echa'ã cua ñee ipuere pemɨmɨrãta jare umee peve pembaerã opaete jocua ĩru uñeñono tee Tumpa peguarã vae reta ndive —jei Pablo—. 33 Aipota'ã anoi ĩru vae icorepoti, ioro jare jemimonde. 34 Pe reta picuaa catu co quirãi chepo pe etei aparavɨquɨ, mbaembae uata cheve vae anoi vaerã, jare amee vaerã cheĩru reta pe —jei—. 35 Opaete rupi aicuaaca ma peve quirãi icavi co yaparavɨquɨ vaerã, yamborɨ vaerã mbae uata chupe vae reta. Yanemandúa yandeYa Jesús etei jei vae re. Echa'ã jae jei: ‘Tumpa umbɨyerovia eteta mbae umeeiño vae mbae umbɨresive vae güi’ —jei, jei Pablo.
36 Jare cua opa ma jei yave, Pablo uyeatɨca jare uyerure Tumpa pe opaete jae reta ndive. 37 Jayave opaete joco pe ñugüɨnoi vae reta uyao, jare uicuãva reta Pablo jare uyurupɨte reta. 38 Jare jae reta tuicha ipɨatɨtɨ, Pablo jei chupe reta ndarau ma uecha ye ramo. Jayave jae reta yugüɨraa jae jupíe chalana guasu oĩ vae pe.