NOTAǤANAǤAXI ANE IDÍ MARCOS
Marcos judeu codaa onalee lioneeɡ̶a, niɡ̶ijo Jesus maleeɡ̶igotedeloco digoina iiɡ̶o. Marcos lixigaɡ̶awa Barnabé ane nexodi ijaa Paulo niɡ̶ijo odoejegi niwiajeɡ̶egi modigotece eletidi iiɡ̶otedi moyeloɡ̶oditedibece nibodicetedi anele. Odaa niɡ̶idiaaɡ̶idi ja yaxawa Paulo niɡ̶ijo me idei niwiloɡ̶onaɡ̶axi. Pedro jiɡ̶ijaa yaxawa Marcos me nakato Ǥoniotagodi, codaa Pedro jiɡ̶ijaa yeloɡ̶odita Marcos ane leeditibige me iditini. (Awiniteloco miditaɡ̶a Atos 12.12,25; 13.5,13; 15.37; Colossenses 4.10; 2 Timóteo 4.11; 1 Pedro 5.13).
Marcos eetece naɡ̶atetigi Jesus me icilatidi eelotaginadi, codaa meote émaɡ̶aɡ̶a me newiɡ̶atace. Eledi yalaɡ̶ata Jesus mida notoetiigitedeloco inoatawece niwicidi abeyacaɡ̶aɡ̶a, codaa me ɡ̶odaxakawa Satanás. Eledi yalaɡ̶ata Jesus mida naɡ̶atetigitedeloco niwocotaɡ̶a inaa ebekadi nelecoli. Codaa Marcos yalaɡ̶ata Jesus mida naɡ̶atetigi me ixomaɡ̶ateetedice codaa me napitaɡ̶adi ɡ̶obeyaceɡ̶eco. Marcos aɡ̶ica daɡ̶a yalaɡ̶ata lanokegi Jesus, pida boɡ̶odaa yalaɡ̶ata niɡ̶idaa dinanatedigi Jesus meote ane iiɡ̶ete Aneotedoɡ̶oji meote, meotedibige me ɡ̶odewiɡ̶atace.
1
Natematigigi João Batista
(Mateus 3.1-12; Lucas 3.1-18; João 1.19-28)
Nibodicetedi anele aneetece Jesus Cristo, Lionigi Aneotedoɡ̶oji.
Jiɡ̶idaaɡ̶ee maleekoka dinojogotedini nibodicetedi anele. Isaías ijaaɡ̶ijo eledi anoyeloɡ̶oditedibece lowooko Aneotedoɡ̶oji niɡ̶ijo jotigide, oyalaɡ̶atalo Aneotedoɡ̶oji lotaɡ̶a, niɡ̶ijo modi,
“Digawini! Jimonyaticogi ɡ̶adodoe niɡ̶ijo aneetece niɡ̶inoa yotaɡ̶a me ilakidetece ɡ̶anaigi.
Dapaawetibece miditaɡ̶a nipodigi ane yadilo ane diɡ̶ica niɡ̶eladimigipi,
mee me dotaɡ̶a,
‘Alakidenitema naigi Ǥoniotagodi me ixomaɡ̶atedijo!
Awii naicoli me dixoketema!’ ”
João Batista niɡ̶ijo ane niiɡ̶e Aneotedoɡ̶oji idiaaɡ̶i miditaɡ̶a nipodigi ane yadilo ane diɡ̶ica niɡ̶eladimigipi, odaa nilegetiniwace oko. Yatematitibece latematigo, yalaɡ̶ata niɡ̶ina oko me leeditibige modinilaatece libeyaceɡ̶eco, odaa ja dinilege me ikee modinilaatece libeyaceɡ̶eco, odaa ja ixomaɡ̶ateetedice Aneotedoɡ̶oji libeyaceɡ̶eco. Ijotawece niɡ̶ijo niɡ̶eladimigipitigi nipodigi Judéia, aniaa nigotaɡ̶a Jerusalém igotibeci midataɡ̶a João me nilegetiniwace midi akiidi Jordão. Niɡ̶ijo noɡ̶odi lodoe eliodi oko me inoa libeyaceɡ̶eco codaa moyemaa moika libeyaceɡ̶eco, odaa ja nilegetiniwace.
João lowoodi, gameelo lamodi anonibila, codaa nigoenaɡ̶adi ewacogo. Codaa yeligo ɡ̶onipidi inaa napigo. Inoatawece nokododi yalakatiditiogi niɡ̶ica noiigi, meetiogi, “Nigidiaaɡ̶idi enagi eledi oko ane daɡ̶axa me ɡ̶oneɡ̶egi caticedi ee, oteɡ̶exaaɡ̶aɡ̶a jakadi me idakagitini lodoe me jowilece liwelatedi. Jibake ninyoɡ̶odi me ɡ̶adilegenitiwaji me jikee niɡ̶ikani mawiite niɡ̶inoa ɡ̶abeyaceɡ̶eco, pida baɡ̶a ibake Liwigo Aneotedoɡ̶oji me iigi anodaaɡ̶eni me ɡ̶adewiki.”
João ilege Jesus
(Mateus 3.13-17; Lucas 3.21-22)
Niɡ̶ijoa nokododi me dilegenaɡ̶a João, Jesus noditedice nigotaɡ̶a Nazaré, nipodigi Galiléia. Odaa jiɡ̶igo aneitice João me dilegenaɡ̶a. Odaa João ja ilege Jesus miditaɡ̶a akiidi Jordão. 10 Niɡ̶ijo Jesus naɡ̶a doletibige me daxoditedita ninyoɡ̶odi, aɡ̶ica daɡ̶a leegi, ja nadi ditibigimedi me domoke. Odaa Liwigo Aneotedoɡ̶oji ja dinikatelogo dinanatigi yotibi. 11 Odaa Aneotedoɡ̶oji ja dotaɡ̶a digoida ditibigimedi, meete, “Akaami Ionigi ane daɡ̶axa me jemaa. Eliodi me idinitibeci akaami leeɡ̶odi.”
Satanás dineetalo Jesus me domeɡ̶eo meote ane beyagi
(Mateus 4.1-11; Lucas 4.1-13)
12 Odaa aɡ̶ica daɡ̶a leegi Liwigo Aneotedoɡ̶oji ja yadeegitedicogi Jesus miditaɡ̶a nipodigi ane yadilo ane diɡ̶icata niɡ̶eladimigipi. 13 Odaa Jesus jiɡ̶idiaaɡ̶itedice cwareenta nokododi. Odaa Ǥodaxakawa jiɡ̶icaaniɡ̶igotalo Jesus me dineetalo, domeɡ̶eotibige deɡ̶eote loenatagi ane beyagi. Codaa niɡ̶idi nipodigi inoa eijedi ane doide, pida aanjotedi odoweditelogo Jesus.
Jesus jiɡ̶idaaɡ̶eyatedigi libakedi miditaɡ̶a nipodigi Galiléia
(Mateus 4.12-22; Lucas 4.14-15; 5.1-11)
14 Niɡ̶idiaaɡ̶idi noɡ̶oixotiwece João manitaɡ̶a niwiloɡ̶onaɡ̶axi, Jesus jiɡ̶igo nipodigi Galiléia yatematitedibece nibodicetedi anele aneetece Aneotedoɡ̶oji me icota me iiɡ̶e laaleɡ̶enali oko. 15 Odaa mee, “Niɡ̶ica noko Aneotedoɡ̶oji ane nibikota jiɡ̶icota. Ja nipegi Aneotedoɡ̶oji nige iiɡ̶e laaleɡ̶enali oko. Adinilaanitecetiwaji ɡ̶abeyaceɡ̶eco, codaa iwaɡ̶ati nibodicetedi anele.”
16 Niɡ̶ijo Jesus me noxiwigi liniogotibece niweiigi Galiléia, odaa ja nadi Simão ijaaɡ̶ijo nioxoa ane liboonaɡ̶adi André. Oyokoletedinigi leelatiidi miditaɡ̶a weiigi leeɡ̶odi mina libakedi me nomiigomigipi. 17 Odaa Jesus meetediogi, “Anagi, aniwitibici! Ǥadiiɡ̶axini anodaaɡ̶emiita oko madeegitalo Aneotedoɡ̶oji, digo anemii madeegi noɡ̶ojegi oko.” 18 Aɡ̶ica daɡ̶a leegi odaa joɡ̶oikatedice leelatiidi, odaa joɡ̶odiotibece Jesus.
19 Odaa niɡ̶igoawaanigi odoe, Jesus ja nadi Tiago ijaaɡ̶ijo nioxoa ane liboonaɡ̶adi João, lionigipi Zebedeu. Ideiticoace catinedi liwatece, oyoetibigo leelatiidi. 20 Aɡ̶ica daɡ̶a leegi Jesus jaɡ̶aɡ̶a eniditediogi modiotibece. Odaa jiɡ̶idiaaɡ̶oyaladi niɡ̶ijo eniodi maditaɡ̶a liwatece ijaaɡ̶ijoa liimetedipi, odaa joɡ̶odiotibece Jesus.
Jesus icilatidi ɡ̶oneleegiwa ane dakatiogi niwigo abeyaceɡ̶egi
(Lucas 4.31-37)
21 Jesus ijaaɡ̶ijo anodiotibece joɡ̶otota nigotaɡ̶a Cafarnaum. Odaa aɡ̶ica daɡ̶a leegi, naɡ̶a saabado, Jesus jiɡ̶igo diiɡ̶axinaɡ̶a manitaɡ̶a liiakanaɡ̶axi judeutedi. 22 Niɡ̶idi noiigi ane yatecoɡ̶o eliodi moyopo leeɡ̶odi anodaaɡ̶eeteda me diiɡ̶axinaɡ̶a. Leeɡ̶odi niɡ̶ijo naɡ̶a diiɡ̶axinaɡ̶a, ibake epaa naɡ̶atetigi, aliciagi niɡ̶ijoa niiɡ̶axinaɡ̶anadi anodiiɡ̶axinaɡ̶atece lajoinaɡ̶aneɡ̶eco Moisés, leeɡ̶odi boɡ̶oibake naɡ̶atetigi niɡ̶inoa eletidi niiɡ̶axinaɡ̶anadi niɡ̶ina modiiɡ̶axinaɡ̶atece najoinaɡ̶aneɡ̶eco.
23 Manitaɡ̶a niiakanaɡ̶axi onini ica ɡ̶oneleegiwa ane dakatiogi niwigo abeyaceɡ̶egi aneo meote loenataka ane napioi. Odaa niɡ̶ijo Jesus me diiɡ̶axinaɡ̶a, niɡ̶ijo niwigo abeyaceɡ̶egi eo niɡ̶ijo ɡ̶oneleegiwa me dacaage, odaa mee, 24 “Aɡ̶ica anejinaɡ̶ataɡ̶agi, Jesus anicoɡ̶iticogi nigotaɡ̶a Nazaré! Domige naɡ̶anagi me ɡ̶odaaɡ̶ateɡ̶egi? Jowooɡ̶odi anakaami. Akaami Niɡ̶ijoa ane iolatedice Aneotedoɡ̶oji, codaa nimonya miniokiniwateda me dibatema.”
25 Odaa Jesus ja yapeteɡ̶e niɡ̶ijo niwigo abeyaceɡ̶egi, meete, “Anotokiti, codaa anotitice niɡ̶idoda ɡ̶oneleegiwa!” 26 Odaa niɡ̶ijo niwigo abeyaceɡ̶egi eliodi meo me dinaxilaketibece niɡ̶ijo ɡ̶oneleegiwa. Naɡ̶a dinigetaɡ̶atee me dacaage, odaa ja ika niɡ̶ijo ɡ̶oneleegiwa. 27 Ijotawece niɡ̶ijo noiigi nawelatibigiwaji, odaa ja dinigetiwage, modi, “Amiida ica niciagi? Domige niiɡ̶enatakaneɡ̶egi gela? Igaataɡ̶a ida notoetiigi me iticoitedice niwicidi abeyacaɡ̶aɡ̶a, codaa oyiwaɡ̶adi!” 28 Odaa aɡ̶ica daɡ̶a leegi, nibodigitigi niɡ̶ida aneote Jesus jiɡ̶ilaagiteloco iditawece nipodigi Galiléia.
Jesus nicilatiditediniwace eliodi oko
(Mateus 8.14-17; Lucas 4.38-41)
29 Niɡ̶ijo Jesus naɡ̶a noditedice liiakanaɡ̶axi judeutedi, odaa dowicetedicogi liɡ̶eladi Simão ijaa André. Ijo maɡ̶aɡ̶a lixigaɡ̶awepodi Tiago ijaa João. 30 Aca Simão loxiiɡ̶ate noɡ̶otota one deelotika. Iwoteloco lipe, eliodi me dapicoɡ̶o-lolaadi. Naɡ̶a dakatedio Jesus ijaaɡ̶ijo anodiotibece, odaa joɡ̶oyatematitalo me deelotika Simão loxiiɡ̶ate. 31 Odaa Jesus ja dakatediwece aneitice naɡ̶ajo iwaalo, naɡ̶a dibatedigi libaaɡ̶adi, odaa ja yaxawa me nicotini. Odaa ja ma me dapicoɡ̶o-lolaadi, odaa jiɡ̶idaaɡ̶eyatigi me yoe liweenigi Jesus ijaaɡ̶ijo anodiotibece.
32 Niɡ̶ijo naɡ̶a ɡ̶ocidi, naɡ̶a dalimeti aligeɡ̶e, ica noiigi oyadeegitalo Jesus icoatawece niɡ̶icoa neelotaginadi codaa me niɡ̶ica anodakatiogi niwicidi abeyacaɡ̶aɡ̶a. 33 Ijotawece niɡ̶ijo niɡ̶eladimigipitigi nigotaɡ̶a dinatecoɡ̶otee lodoe Simão liɡ̶eladi. 34 Odaa Jesus icilatidi eliodi oko, codaa inoatawece ane latopaco neelotika, codaa iticoitedice owidi niwicidi abeyacaɡ̶aɡ̶a. Niɡ̶ijo naɡ̶a iticoitedice, odaa Jesus aika niɡ̶ijoa niwicidi abeyacaɡ̶aɡ̶a doɡ̶oyalaɡ̶atalo leeɡ̶odi oyowooɡ̶odi Jesus me Aneotedoɡ̶oji Lionigi.
Jesus dinoɡ̶atedice mokiniwatece me yotaɡ̶aneɡ̶e Aneotedoɡ̶oji
(Lucas 4.42-44)
35 Niɡ̶ijo maleedaɡ̶a dinici okoɡ̶okoodi, Jesus jiɡ̶itedibige, odaa jiɡ̶igo miditaɡ̶a nipodigi ane diɡ̶icata oko. Odaa jiɡ̶idiaaɡ̶itedice me yotaɡ̶aneɡ̶e Aneotedoɡ̶oji. 36 Simão ijaaɡ̶ijo niɡ̶ijo eledi anodiotibece joɡ̶odoletibige Jesus idiaanaɡ̶adii. 37 Niɡ̶ijo noɡ̶oyakadi Jesus, odaa joɡ̶oditalo, “Inatawece noiigi oyapitibigaɡ̶aji.”
38 Pida Jesus meetediogi, “Iniɡ̶a midiwataɡ̶a eletidi nigotadawaanaɡ̶a ane ipegitege niɡ̶ina anejonaɡ̶a amaleeɡ̶aɡ̶a idiaa yatematikanaɡ̶adi. Igaataɡ̶a jiɡ̶idaa ibakedi Aneotedoɡ̶oji ane niiɡ̶etediwa.” 39 Odaa Jesus jiɡ̶igotedeloco iditawece nipodigi Galiléia, yatematitedibece latematiko midiwataɡ̶a liiakanaɡ̶axiidi judeutedi, codaa iticoitedicoace niwicidi abeyacaɡ̶aɡ̶a.
Jesus icilatidi ica dawace-lolaadi
(Mateus 8.1-4; Lucas 5.12-16)
40 Ica noko ica ɡ̶oneleegiwa dawace-lolaadi igo midoataɡ̶a Jesus, odaa yamaɡ̶atedi lokotidi lodoe, odaa meetalo, “Nigemaani madicilatiti, jowooɡ̶odi mida ɡ̶animaweneɡ̶egi madicilatiti.”
41 Jesus eliodi me iwikode, odaa ipeketedeloco libaaɡ̶atedi, odaa ja niniɡ̶odi, meeteta niɡ̶ijo ɡ̶oneleegiwa, “Jemaa me ɡ̶adicilatiti! Natigide, ja ɡ̶adicili!” 42 Odaa aɡ̶ica daɡ̶a leegi, ja ma niɡ̶ijo leelotagi, jeɡ̶ele lolaadi niɡ̶ijo ɡ̶oneleegiwa. 43-44 Odaa aɡ̶ica daɡ̶a leegi, Jesus ja iiɡ̶e mopi. Codaa yajoi niɡ̶ijo ɡ̶oneleegiwa, meeteta, “Digawini! Jiniɡ̶ica anatematiita me ɡ̶adicilatiti. Pida emii midiwataɡ̶a sacerdotitedi, odaa ikeeni naɡ̶a ɡ̶adicili. Odaa aboonitalo Aneotedoɡ̶oji niɡ̶ijo jotigide Moisés ane iiɡ̶e moibootalo mikeenita niɡ̶ina eledi oko Aneotedoɡ̶oji naɡ̶a ɡ̶adicilatiti.”
45 Pida niɡ̶ijo ɡ̶oneleegiwa naɡ̶a noditice, odaa jiɡ̶idaaɡ̶eyatigi me yatematitiogi niɡ̶ina eledi oko, odaa jiɡ̶ilaagitice nibodigi. Joaniɡ̶idaa leeɡ̶odi Jesus me daɡ̶a domaɡ̶alee yakadi me dakatediwece nigotadi niɡ̶ina me yemaa. Pida jiɡ̶idiaaɡ̶itedice midiwataɡ̶a nipodaɡ̶a ane diɡ̶icata niɡ̶eladimigipi, wetice nigotadi. Odaa niɡ̶ina oko jiɡ̶igotibeci miniwataɡ̶a, oicoɡ̶oticogi inoatawece nigotadi.