11
Iesuu guliguli au esemu haivenu.
(Matiu 6.9-13; 7.7-11)
Vani mole Iesuu matama moleve tiniale au Mama imihaniale uoholisege esemuve moleu avuho loui avoe, “Kosive, guliguliaveve humaha no haive. Dioniu au esemu haiveale ke nahate ata no haivenela.” Ige Iesuu abuho loui avoe, “Noinoi ko nahate louve. No Mama, no isiviale ata bahataeau a ivie tumu hoesehavogei. Ilive a matamae dogau lohoge duave. Isi vani igaegaela no isivie lovi ke noevegenela. Ige ata oleteau noemo vaveve toela vage no vaveveabe toela ke huhuoholige ata no vaveve toela ulihai huhuoholi. Isi ainaho no halevesege no Setene lobomo dobuluvilive.”
Guligulie hoto ke loui haiveito kemo hoto mole abuho lounu. Isi loui avoe, “Mesoho la moleu vavie minamo au haoka oe tiniege namihai kosea, ‘Aemo lovibe abuita igaetaeau uge daonela. Di haoka moleu oai lohoale di oe velemanu. Ige daemo lovibehameu uoholinu.’ Ige mesoho auna aho loui kosea, ‘Ainaho di nita huegelive. Di udaha bamui di ese holoevei abuhi aike ladevema. Iale di bae hovelahai lovibe aolivebene.’ A haokana hoto kateale louge ana osioi. Isito di laheho louge evive. A haokave holialemo au bae hovelahai lovi aolivebene. Isito ana matiholisito negobedai udahavemo hamai imihalage auna bae lovi aoi. Iale di laheho louge evive. Lana Dilava imihage auna la isivi ke laovei. Isi lana ono mole kaovaliege bae mave. Isi lana udaha hamage auna bae laheho alavoi. 10 Kosealemo oleuoleu onoleho Dilava imihage auna isiviabe ke ovei. Isi oleuoleu ono mole kaovale ke abuna mai. Isi oleuoleu udaha hamage auna abuho alavoi. 11 La olena eseveu huenaho imihage auna vali ute mai omisi. 12 Isi mesoho auna ugue uniho isiviage auna vali haeho mai omisi. Ba, keu anekianu. Lana isiviabe mai oveve. 13 Laeau vaveve toela vamale ataea. Isito laeau la ese kebia hoesegevei isiviabe ke oveveve ke hilokalu. Iale ke nahate lana la Mamau otogoe umale ke imihage auna la vaveve evihai Munana Tumute laovei.”
Iesu isi Setene
(Matiu 12.22-30; Maka 3.20-27)
14 Iesuu malaha mole uvute kemo munanae toela nunuvanu. Munanae toela keu avuemo uge keu hotoholinu. Isito munanae toelau uoholige malaha keu bae hotoai hoto louge ataeau ke elehai vikolahalu. 15 Isito ata degomoleau ke elehai loui avoe, “Munanae toelae kosive Biesabolo ke vuvunemoike Iesuu munanae toela kebia nunuvema.” 16 Ige ata degomoleau lobohavoi namihai avoe, “Bato, vavevebe negote otogomo vanela. Ige no bae ke elehai hilokai kosea, ‘Dilavaike a hanavonu.’ ” 17 Kateai lousege Iesuu huhuihuhuiabe hilokaime abuho loui avoe, “Vata igaemo ataeau mole tasalievei molehi mole haveliege abu bae ui egealivebene. Isi valada igaeau mole tasalievei molehi mole haveliege abu bae ui egealivebene. Abuna katelahaliege solekai uoholisi. 18 Iale ke nahate Setene ataeabuna mole tasalievei molehi mole haveliege abuna oleve kateai. Keu anekianu. La loui kosea, ‘Seteneike au vuvune daoge di munanae toela kebia nunuvema.’ Isito di ke vuvunemo kebia nunuveholima. 19 Dana kateai Setene vuvunemo munanae toela nunuvege la esemu abuna ole vuvunemo munanae toela kebia nunuvei. Iale lana la esemu belagevege abuna loui kosea, ‘Dilava vuvunemoike no kebia nunuvema.’ 20 Ige data Dilava vuvunemoike munanae toela kebia nunuvema. Kateige lana ke elehai hilokage Dilava matamae doga ke vuvuneu laemo lohonu.
21 “Ata negotena au soe mai bi mai au o nibige ove kunai keabuna ue dua vai. 22 Isito ata negote selevena lohoniege ovemo velemai hamai soeveta biveta malei ove kunai malei tai. Dovudovue hoto kemo la hilokage di negoai Setene aiohavoi atave nunuvema.
23 “Iale ata oleuoleu di tedahoholimale keau di aiohavomale ataeabulike. Isi oleuoleu ata maleveveve kemo di tedahoholiale keau ata kebia nunuvema.”
Munanae toelaeau hoidevelu.
(Matiu 12.43-45)
24 “Di hoto mole louge evive. Munanae toelana ata mole halei tiniege eu uvesiteve uveve matama kaovai. Isito uveve matamabeu uoholige auna huhuai kosea, ‘Dana hoilahai di subuta uale kemo ui.’ 25 Kateaime hoilahai lohoniege ata nehe ke elehage au au uvu hoesehavoge onobenobe toelau avuemo uoholinu. 26 Ige auna tota hoilahai tiniege munanae toela seveniau (7) vuvune balugale kebia holoevei abuhi lohoniege ata nehe kemo deluhovoi. Ige ata kena toela seleveai. Kosealemo subuta munanae toela igaeu avuemo ua. Isito gabie munanae toela eiti (8) keau avuemo ua.”
27 Iesuu kateai louge keate moleu ata moaga kebia vigomo hovelahai Iesuho loui avoe, “A mamoi a amumale keate ke vahaehou baluga.” 28 Ige Iesuu avuho loui avoe, “Ito. Isito ataeau Dilava hoto evilike vaime vahaeho balugatahoalu.”
Ataeau isiviai vikoe vaveve elehai.
(Matiu 12.38-42)
29 Ige ataeau bahata mole bevuevei igaetoai Iesu evilikahavosege Iesuu namigevei avoe, “Novae ata la koeau atae toelaea. La di belahai isiviale di vikoe vaveve vai. Isito di bae la louale ke valivebene. Isito dana beloveta mole Dionau vale ke nahate dana data vai. 30 Subuta beloveta Dionau vani abuita igaeta huena baluga uvue uge Niniva ataeau ke elehai hilokage Dilavau Diona hanavonu. Ige novae vani komo Atae Esena ataemo vaveve ke nahate vai. 31 Iale Dilava kotae vani kela vata mole kuini Siba kena hovelahai la vaveve toela ke laemo loui. Keate keu haeavamoleve Solomoniu luleleai ata haivemale ke elehaho lohonu. Isito di louge evive. Ata moleu Solomoni ke evihale keike ko la vigomo ua. Isito laeau hotove evioholilu. 32 Iale vani kela Niniva ata kebiataeabuna bae hovedevei la vaveve toela ke laemo loui. Kosealemo Dionau kebia haivege abu evisi abu vaveve toela halevalu. Isito di hoto ko louge evive. Ata moleu Diona ke evihale keike ko la vigomo ua. Isito laeau hotove evioholilu.”
Vavae ataga
(Matiu 5.15; 6.22-23)
33 “Atabeu bae lameba hanei mai batabatae valae mahogovalivebene. Isito auna hanei mai batabata golomo mamoge elike ataeau oe uvue loholive atagavemo ui. 34 La ni keau la vavamo lameba nahate. La nina dua vage la uvuna atagai. Isito la niabuna toelage la uvuna loai. 35 Iale huhutumuave. Onoilage atagau la uvumo uale keu loama. 36 Isito la uvu bahatamo atagau uge behameu bae loalivebene. Isito lamebau atagale ke nahate auna ataga seleveai ui.”
Iesuu ada totoholinu.
(Matiu 23.1-36; Maka 12.38-40)
37 Iesuu hoto kateale louge uoholige Balisia ata moleu namihai isiviale au avuti lovi isi. Ige Iesuu ove uvue tiniale avuti ugulamoi lovi inu. 38 Keu ada totoholisito avuti lovi ige Balisia ata keu ke elehai vikoanu. 39 Ige Iesuu avuho loui avoe, “Balisia ata la vaveve keau abu melegita kabutae vava totoaito uvuve totoholiale ke nahate. Ataeau la vava elehage keu duave. Isito la uvu kemo huhuihuhuie toela moagaeau uge la mole kunaiho isivilahama. 40 La keau Dilava vaveve kemo luleleholilu. Dilavau isiviale la la uvuta la vavata hoesegevei. 41 Iale la uvuu duavealemo lana kunaiholimale kebia tedaevege la vavevena duaveai.
42 “Isito lana kateholige Balisia ata, la nohovu. Laeau la bulue lovi ke bahatamo taidi vaito ata hoesegeveholisi Dilava huhuoholilu. La taidi vale keu duave. Isito ata hoesegeveholisi Dilavata huhuoholiale keu toelanu.
43 “Iale Balisia ata la nohovu. La keau isivialeike dubue uvue talive vomue duamo uguiavogei. Isi isivialeike talive ata moagaeau umale keve olahai tige abu la elegevei la hoesegevei. 44 Iale la nohovu. La keau alue vuta nahate. Ataeau golovela tai lohoito hilokaholilu. Abu huhuai kosea, ‘Mesoho matama duaike ko.’ Isito vata ke uvue ataeau sakavaleike ua.”
45 Kateai louge Diue menaka loui haivemale ata moleu lamisi avuho loui avoe, “Kosive, a hoto kateale louale keu notaike a ke aiogevenu.” 46 Ige Iesuu loui avoe, “Menaka haivemale lata la nohovu. Laeau la menaka moaga loui ata haivema. La kebia haiveito tedaeveholige abu unaha ke vage keu abuemo isuanu. 47 Iale la nohovu. Subuta la buluveau Dilava beloveta haveale kebia vuta laeau nova kaeagevei huhuai kosea, ‘No beloveta kebia hoesegevema.’ 48 La vaveve kateimalemoike la buluvehi mole nahate. Kosealemo la buluveau beloveta kebia havege haluvilu. Ige la kebia vuta kaeagevei hoesegeveale kemo la la buluvehi huhuihuhui igaealu. 49 Katealemo Dilavau subuta au lulelemo hoto mole lounu. Isi avoe, ‘Dana beloveta isi di hoto loumale ata degomole hanavege abuna ata kebia haiveho tige ataeabuna degomole havei degomole aiogevege abuna vatetumu malei.’ 50 Dilavau hoto kateale loualelua novae atate abuna vatehani malei. Kosealemo Dilavau vata vasege ke iae la buluveau beloveta moagamoaga havelu. Ige laeau la buluvehi vaveve igaealu. 51 Abu vasohuta Eibolo hamalu. Isi kemo lavisi beloveta havei loholata gabivela Sekalaia hamalu. Ke abu dubuta mune vitaleta vigo hamage au hatinu. Iale di la namigevei. Katealemo Dilavana vatetumu baluga novae atate la kebia ovei.
52 “Iale menaka haivemale ata la nohovu. La lulele umuka mahogovai ataemo hoto seleve vovoholu. Katealemoike la isiviholilu Dilava hoto eviliho. Isime ata bamuevei isiviholilu abu Dilava hoto eviliho.”
53-54 Kateai louito halei tisege Diue menaka loui haivemale isi Balisia ata keau itumulahai Iesu lobohavoi isiviale au hotoeabe kemo dobage abu mai hamai.