9
Iesu vavae elehilehi keu nimoleanu.
(Matiu 17.1-13; Luka 9.28-36)
Iesuu tota namigevei avoe, “Seleveta, di la namigevema. La degomoleau kove uale keau bae haluvilivebene. Isito ataeau Dilava adae vuvunemo uveve ke vuvune elehaito bae haluvisi.” Kateai louniale vanie ni sigisiu (6) uoholisege au Bita, Diemisi, isi Dioni holoevei abuhi tana mole balugae tilu. Tiale keve velehovoi elehasege Iesu vavae elehilehiu nimoleanu. Nimoleage ogove keau taebe ni mole vai ua. Atabeu ogo totoige taeve keu ke nahate va holioholinu. Isi kateisege esemuiabe keau elehasege Ilaidiau Moseseti Iesuluvuta hotohotoima. Ige Bitau Iesuho loui avoe, “Kosive, hoeseike no vai kove loholu. Iale noeabuna la nenita oe ese abuita igaeta houevei. Ilive elike moleu aho. Moleu Moseseho. Isege moleu Ilaidiaho.” Keau vabulahalemoike Bitau hoto ke huhuoholisito lounu. Kateisege goeu lohoi kebia bamuevesege hoto moleu goe ke uvumo loui avoe, “Di uvue moike ke. Iale hotove evive.” Hoto keu uoholisege abu nilahai elehage ata abuita keau uoholisege Iesu igaeu lamisi ua.
Kateaito hevaluvisi lohosege Iesuu au esemu namigevei avoe, “Lainaho la ono vade elehale ke loui ata haivegelive. Ilage Atae Eseu hatisi tota hovelahageto bae loui ata haiveve.” 10 Kateige esemuiabeau hotove evisito abu moletehi Iesuu hatisi hovelahaveve ke ihu hilokaholisi molemo kaovama. 11 Isi tota Iesu belahai avoe, “Osiohoike Diue menaka loui haivemale keau loui avoe, ‘Ilaidiana vasohuta lohosegeto Atae Esena bae gabie lohoi.’ ” 12-13 Ige Iesuu abuho loui avoe, “Seleveta Ilaidiana vasohuta lohoi humahave loisi ata bahata namigevege abuna abu vaveve bahata hoesegevei. Isito di la namigevege evive. Ilaidiau subuta lohoge ataeau Bukae Hotou louale ke nahate vai abu isivi avuemo vai aiohavolu.”
Iesuu mo mole munana toelate hoesehavonu.
(Matiu 17.14-21; Luka 9.37-43)
14 Kateai hevaluvisi lohoaleau abu esemu degomolebiamo velehovoi elehasege ata moagaeau igaetolahaime uma. Ata keau umale keve Diue menaka loui haivemale keau Iesu esemu degomolehi moleho louma. 15 Isege ata degomoleau keve ualeau Iesuu lohoale ke elehai vahaehove vai avue bibuluvisi tilu. 16 Ige Iesuu lohoale au esemu belagevei avoe, “La hoto onoleike abuhi molemo louma.” 17 Kateisege malaha moleu ata kebiahi uale keu Iesu namihai avoe, “No haivemale ata, munanae toelau di moemo holomage uvute holialeike di mai ae lohonu. 18 Munanae toela kena vani degomole aiohavoge auna vatamo dobage aivemo sabana lohoge auna au aie luhumo hedimai kibioholisi ugei. Di vasohuta mai a esemue lohonu. Isito keau munanae toela ke nunuvaholilu.” 19 Kateige Iesuu au esemu namigevei avoe, “Evieviholimale ataea, la huhuige dana vali vani moaga lahehi ui laheho loviai. La katealemo mo ke mai dae lohove.” 20 Kateige keau mo ke mai lohoge munanae toelau Iesu elehai mo ke aiohavo seleveai mai vatamo mamoge tobilakage aivemo sabau lohonu. 21 Ige Iesuu mamave belahai avoe, “A mo kou vaesuvelaike au vaveve koseale vanu.” Ige mamaveu loui avoe, “Eseesemoike au ke vai lohonu. 22 Vani moaga munanae toela keu isiviale au hatisi. Kateaime mai venemo mihatui emo mihatuma. Ialelua a huhuige ana vali noheho uvuai no tedaevei.” 23 Kateige Iesuu avuho loui avoe, “Osiohoike a daho loui kosea, ‘A huhuige ana vali no tedaevei.’ Ana a uvu mai daemo mamoi onoleho di imihage dana ke vai.” 24 Kateige mamaveu loui avoe, “Evievi daemo uale keu baluga holioholinu. Iale di evievi ke mai balugatinela.”
25 Kateisege ata moaga keau Iesu mai evilikahavoi isiviale elehai. Ige Iesuu munanae toela keho loui avoe, “A mo ke mai aiohavoge au hotoholisi evioholimalemo di a namihalelua mo kemo soai ti seleveanela.” 26 Kateai louge munanae toela keu mo ke haleho kekoai mai vatamo mamoge ataeau elehai loui avoe, “Mo keu hatinu.” Kateaito halei soai tinu. 27 Ige Iesuu mo ke adala holisi ebagemage hovelahanu.
28 Iniale Iesu igaeu oe uvue usege esemuiabeau belahai avoe, “Osiohoike no mo kemo munanae toela ke nunuvaveve keu noemo anekianu.” 29 Ige Iesuu namigevei avoe, “Onobeu bae munanae toela kateale nunuvelivebene. Isito lovi ioholisito guliguli unahamo lana munanae toela kateale nunuvei.”
Iesuu tota au hativeve lounu.
(Matiu 17.22-23; Luka 9.43-45)
30 Abu tota matama ke halevai Galili vatae lohoge Iesuu isiviholiale ataeau au lohoale ke hilokaho. 31 Kosealemo au isiviale au hativeve ke deiada loui au esemu haivei. Kateai namigevei avoe, “Ataeabuna Atae Ese mai ata degomole ovege abuna hamage auna hatiniege vanie ni abuita igaetaeau uoholisege auna tota hovelahai.” 32 Kateige abu Iesu hoto ke evisi avuemo luleleholisi isiviale belahai. Isito vabulahalemo belahaholilu.
Olena kosive baluga holisi
(Matiu 18.1-5; Luka 9.46-50)
33 Katelahai loholiale Kabenumue velehovolu. Keve velehovoi oe uvue tige Iesuu au esemu belagevei avoe, “Hoto vadeike la nova humaha tavae loui lohoma.” 34 Kateige keau humaha tavae oleu abuemo kosive baluga holiveve ke loui lohoalemo vabuhavoi hotove ibina louholilu. 35 Ige Iesuu ugulamoi au esemu bahata namigevei avoe, “Oleu isiviai kosive baluga holiho vaniege au ebika etolemai au haokuvu huhueveito bae gabie au ebika huhuai.” 36-37 Kateai louito eseese mole mai vudiabemo mamoito mai evudei abuho loui avoe, “Olena di ivimo eseese ko nahate mai o hatui hoesehavoniege daike au ke hoesehavonu. Isi olena di mai o hatui hoesehavoniege di hanavoale ketaike au ke mai hoesehavonu.”
38 Ige esemuve mole Dioniu namihai avoe, “No haivemale ata, no malaha mole elehasege keu a ivimo ataemo munanae toela munuvema. Nunuvege no isiviale keluige au halei. Kosealemo keu nohehi a ehomaholinu.” 39 Ige Iesuu au esemu bahata namigevei avoe, “Ata oleu di ivimo vikoe vaveve vage lainaho keluagei. Kosealemo ata keu di ivimoike au ke valemo au bae di ivi aiohavolivebene. 40 Ata oleu kateale vale keu nahie aiogeveholisito nahie tedaeveike au ke vama. 41 Seleveta di la namigevema. La di esemu holiale kemo oleuoleu la tedaevei e hai laoveale kena bae au ibina mai.”
Vaveve toela vaholiveve deiada
(Matiu 18.6-9; Luka 17.1-2)
42 “Ata olena isiviai evievi ese molehame aiohavoge au vaveve toela vage abege ataeau mune baluga mai enoveta etunavui mai davalamo mihatuge duave. 43-44 Iale ke nahate la adau vaveve toela vage ke heisi etuleve. La ada igae keta otogoe tiale keta duave. Isito la ada keu vaveve toela vai la malevei veneu hodovavesite keve otoveale keu toelanu. Veneu hodovavesite keu hatihatie matama. 45-46 Isi la velou vaveve toela vage ke heisi etuleve. La velo igae keta otogoe tiale keta duave. Isito la velo keu vaveve toela vai la malevei veneu hodovavesite keve otoveale keu toelanu. Veneu hodovavesite keu hatihatie matama. 47-48 Isi la niu vaveve toela elehai vage ke ekosihai mihatuve. La ni igae keta Dilava matamae dogae tiale keta duave. Isito la ni keu vaveve toela vai la malevei veneu hodovavesite keve otoveale keu toelanu. Veneu hodovavesite keu hatihatie matama.
49-50 “Madea keu duave. Isito auna toelai heholiniege auna oleve kateai bae tota heai. Iale madea keu vene nahate. Dilavana bae veneta atae vaveve kaovai hilokage oleme vaveveau duaveasege oleme vaveveau toelalu. Katealemo madea vaveve ke nahate vai mole hoesegeveve.”