19
Jisas i es a Sakius ile vel.
Ma Jisas i eso a Jeriko ma i sis ve aro i alpo selele. Ma toko omole i voth nge rem aken iion a Sakius, ini mukalinga nge takis elngare na ini toko le urnga. Na i sis ako ve, i thepol a Jisas ako i ate vava, aveto ini toko orornga na pulua o pasipsopal a Jisas ma i pavurvur aro i thepol i avele. Mako i lo lelpot pulua aolonga aken, ma i tho a mukaling ma i roa nge pupos mo aro i thepol a Jisas ako aro i es rum nge sovengalo aken me.
Ma Jisas i es me ma i es vengtunpot wop aken, na i thea roro ma i thopol a Sakius, ma i ria i ve, “Sakius, wong ru me viri viri, eneke ponange aro tho voth tomo nge wong a lom vel.” Mako i ru me viri viri ma i vual nge lemi sivengaing ma i wol ol i a ile vel la.
Ma tokokoere o thepol ur aken ma o ri pompom nge. Ma o ri ve, “Toko aken i es long, ma i eso a toko ako i oma vothung kerenga ile vel.”
Ma o voth ol a vel lemi ma Sakius i mita ma i ria Toko Pomnga ve, “Wong nongpol Toko Pomnga, aro tho thomreu lek ur elonga mo theki or ainiu, naro tho sungu epee nge toko le ur avelengare. Na nomenga lek apaltetpot toko pelie ma tho kem ole umtun naro tho olal werer ol i a or nge pa or penel.”
Ma Jisas i ria or ve, “Ponange God ilemi simikal toko na sengre nge vel ake ole vothung kerenga lale. Na tho es a toko ake ile vel, eneke toko mun ake ini a Abraham itevinga nunganga. 10 Na Toko Pomnga Itun i es me ako aro i or tokokoe areko o penthal mo i el werer or.”
Riong agelalnga nge toko umonga or mule pa omole ako o el umtun.
(Matiu 25:14-30)
11 Ma toko na seng o ta otelnga nge riong areken. Na Jisas i toth ol aro i velpol ol a Jerusalem, na o rivenga God ile menong e nepes i toth ako aro i velpol. Mako Jisas i ria mun riong agelalnga a or nge. 12 Ma i ri ve, “Ine toko pomnga omole e ako i es nge rem gatnga mo ia pomnga i papompom i mo i velpol ini nepes. Lamo i lo werer mun a ile rem tepun mo i theal ol ile tokokoere. 13 Na toth ol ako aro i es, ma i lenga ile toko umonga or mule pa omole ma i sung umtun gol* omole omole a or nge. Na i ria a or nge ve, ‘Aro thomu o um nge umtun ake mo o pavelpol umtun nge mo i pavurvur nge nang ako aro tho velpol werer nge.’
14 Aveto ile pen lemiare oni silal i, mako o pake riong elnga pelie ma o tho rum i a ikime ma o ria oa pomnga ve, ‘Nimem plong toko aken ve aro ini lemem nepes.’
15 Ma i papompom i mo ini nepes. Lamako i lo werer. Ma ikei song ol ile umonga areton ru i sungu umtun a or nge nomenga, ve aro o es a i nge me. Eneke i sis ve aro i thepol umtun or pova ako o el i lale nge umtun ako i sungu i a or nge ma o um nge.
16 Ma toko omole ako i mukal tel me ma i ri ve, ‘Toko Pomnga lom umtun aton ong sungu i a tho nge, tho um nge ma i pavelpol ol umtun gol or mule mun a we.’
17 Ma nepes aken i ria i ve, ‘Wong ini umonga sivenga! Wong theal senu umtun atiken, make ponange aro tho papomnga ol ong, mo wong theal rem pomnga or mule.’
18 Lama toko aininga i es me ma i ri ve, ‘Toko Pomnga lom umtun aton wong sungu i a tho nge, ma tho um nge ma i pavelpol ol umtun gol or lim mun a we.’
19 Ma nepes aken i ria i ve, ‘Aro wong theal rem pomnga or lim.’
20 Lama toko mun e ako i es mun me ma i ri ve, ‘Toko Pomnga, lom umtun aton ru wong sungu i a tho nge, i ke. Tho soala i ma tho paen kine senu senu i. 21 Na tho oma venen aken, eneke tho ngeip nge wong, eneke wong ini toko ako lomum esal avele. Na wong el ur areko wong o i avele.’
22 Ma i ria i ve, ‘Wong ini umonga kerenga. Na lom riong ako wong ri kene aro tho paomelal wong nge! Na lomum mire nge ako tho ini toko ako lemik esal avele, na tho el ur ako ini lek avele, na tho lel ur ako tho o i avele. 23 Maken i vava ake wong paeno lek umtun aken a umtun a vel nge avele, e? Aro ve ong paeno i nge, na aro ve tho lo werer, aro tho el tomo i nge umtun pelie ako aro o rong esa i nge.’
24 Ma i ria tokokoe areko o mit toth ve, ‘Thomu o elteta umtun aken a i nge, mo o sungu i nge toko umonga ako ile umtun or mule.’
25 Aveto o ria i ve, ‘Toko Pomnga, toko aken ile umtun pom lale.’
26 Ma nepes aken i ria or ve, ‘I nunganga, tokokoe areko o el ur pelie lale, aro God i sungu mun ur puluanga a or nge. Na tokokoe areko ole ur posalnga, ur areken aro God i elteta i a or nge. 27 Na tokokoe areton ru ini lek ngarangre ako oni plong ve aro tho velpol ini ole nepes. Aro thomu o wol or me mo o pun rin or ake ru a thekik.’ ”
Jisas i velpol a Jerusalem na i pamireal toko na sengre ako a Lotuonga Tepun a Vel a lok lemi
(Vonge 19:28–21:37)
Jisas i eso a Jerusalem ranga ve ini nepes.
(Matiu 21:1-9; Mak 11:1-10; Jon 12:12-15)
28 Ma Jisas i ri nge riong agelalnga areken ma i vus, lamako i plosa mun ma i mukal mun ole a Jerusalem la. 29 Ma i es ma i toth ol a Betpage na Betani, nge tete ako o apet i ini a Oliv, ma i pake ile wainlanga or aini mo o mukal tel. 30 Ma i ria or paini ve, “Aro thomu paini o es nge rem ako la na thomu o eso inga naro thomu paini o thepol donki aponga omole ako o pating i ma i mit na toko e i ro rum nge rongan. Aro thomu paini o inospot i mo o ti i ake me. 31 Na aro ve toko e i nin a thomu paini ve, ‘I vava ake thomu paini o inospot i, e?’ Aro thomu paini o ria i ve, ‘Ar Pomnga ile omaing i voth nge.’ ”
32 Ma Jisas i pake or paini ma o es ma ur alavusnga ako o thepol i, i velpol ranga ve ako Jisas i ria or paini nge. 33 Ma or paini o inosos donki aponga aken patinga na itokoningare o nina or ve, “I vava ake thomu o inos donki aken, e?”
34 Ma o olal ole riong ve, “Ar Pomnga ile omaing i voth nge.”
35 Mako o pasong donki aponga aken a Jisas nge la. Ma o ela ole teunongre ma o vlesa i a donki iwe. Ma o opoal a Jisas nge iparonga a donki aken nge. 36 Ma i eses na tokokoere o ela oa teunong ma o vlesu i a sovengalo.
37 Na Jisas i es totho a Jerusalem ma i ruru a tete a Oliv ma ile wainlangaere puluanga o patea lemi sivengaing na o onnga na o risea a God nge pathepolong alavusnga ako o thopol i. 38 Ma o ri ve,
“Sapase nepes ake i es nge Toko Pomnga iion me!” Buk Song 118:26
“Te risea a God iion roro nge
ile omaing sivenga a it nge,
na nge men senuong ako i sungu i a it nge.” Aisaia 56:7
39 Lamako Parisi pelie ako a or nge o ria Jisas ve, “Pamirealinga, vol lom wainlangaere mo o poreng, o mothong tova o ri vene aken.”
40 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Tho ria thomu, aro ve o poreng, aro anralre osivenga aro o onnga.”
Jisas i ritet nge a Jerusalem ile kerengaing panen.
41 Na Jisas i es totho a Jerusalem ma i thopol i ma ilemi esal tokokoe areko o voth nge ma i tang ol nge or. 42 Ma i ria ve, “Tho sis ve aro thomu mun lomumu mire nge ako tho pavurvur aro tho pamen senu thomu! Aveto ponange i ngo kine na thomu o pavurvur ako aro o thopol i avele. 43 Nang e ako aro i es me ako aro lomu ngarangre aro o re pen nge thomu, mo aro o mit riroala thomu, naro o avalalo thomu. 44 Naro o pakerenga selele thomu alavusnga ako o voth a Jerusalem a lok lemi, naro o teu lok, naro o nangseal anral e avele ako aro i ngo a anral relnga e iwe. Na Jerusalem aro ong vus selele, eneke ong ate nang e ako aro God i es me mo i el werer ong nge, kene avele.”
Jisas i wistetpot areko o tepolal pel nge ole lulu a Lotu Tepun a Vel a lok lemi.
(Matiu 21:12-16; Mak 11:15-18; Jon 2:13-16)
45 Na Jisas i eso a Lotu Tepun a Vel a lok lemi na i patea nge areko o tepolal pel nge ole lulu owistetpotnga. 46 Ma i ria or ve, “Nge a God ile erere i ri vene:
‘Lek Lotuonga a Vel aro ini nongonga a vel.’ Aisaia 56:7
Aveto thomu oma i ranga ve ini toko kemongare ole pen.”
47 Na nge nang elonga Jisas i patoral toko na seng a Lotu Tepun a Vel a lok lemi. Na pris kimangare tomo e pamirealingare nge a Moses ile patorong tomo e toko na sengre ole mukalingare, o sis ako ve, o pun rin a Jisas. 48 Aveto o pavurvur avele, eneke toko na seng alavusnga o engeng nge ile riong nongpolnga ma oa pun ako ve, o nongpol ile riong alavusnga.
* 19:13 Umtun gol ake i pavurvur nge toko omole iolonga nge ngov or me eve nge nang or mule pa mule.