5
Jisas i leng a Pita mo aro i velpol ini ile wainlanga.
(Matiu 4:18-22; Mak 1:16-20; Jon 1:40-42)
Nge nang omole ako Jisas i mit a thei a pamonlel a Galili wo peti, ma toko pulua ako o es a i nge ma o mumrongtuno i, ve aro o nongpol a God ile riong.* Ma Jisas i thepol wok or aini ako o wetea i a thei wo peti. Aveto wok tokoninga ako ini silang elngare o voth nge avele, eneke o sopol oa susua. Mako Jisas i ro a wok nge ako ini a Saimon ia. Ma i ria Saimon ve aro i osthongpot wok a sthapot la tie. Na Jisas i men a wok lemi na i patoral toko na sengre.
Ma i patoral or ma i vus, lamako i ria Saimon ve, “Aro wong na thongongomre aro o sauthpot a thei stha la, mo o ulu omu susua mo o ting silang.”
Ma Saimon i ria ve, “Toko Pomnga, them um polpol inga nge pemlik lollonga ake ma them tinga vet silang e avele. Aveto aro them ulu wereru mun emem susua, eneke wong ria vene aken lale.”
Ma o oma venen aken ma o tinga silang pulua, na pa omole re ako aro oa susua aro i minrira. Mako omeni wit othangangaere ako nge wok aininga mo o es me mo o opoal or. Na o asesa silangre nge wok alaini aken ma i vuala ma pa omole tova aro wok alaini o vlu.
Ma Saimon Pita i thepol aken. Ma ilemi kerere ma i koru ieve a Jisas itheki lemi ma i ria ve, “Toko Pomnga, aro wong lo lelpot tho, eneke tho ini toko ako lek vothung kerenga.” Ma i ria ol venen aken, eneke i thepol silang pulua ma i kukuk nge. Ma areko o voth tomo nge i o kukuk mun nge. 10 Ma Sebedi itun or aini ako ini a Jems na Jon, or paini ini a Saimon ithanga, ma or paini mun kene o kukuk.
Lama Jisas i ria Saimon ve, “Wong mothong tova ong ngeip, nomenga ong el silang, aveto ponange na panen aro ong el toko na sengre a tho nge me.” 11 Ma o monteta oa wokre a thei wo peti la, na o modipdopu ur alavusnga na o panes a Jisas.
Jisas i pamimi werera toko ako putput i voth a i nge.
(Matiu 8:2-4; Mak 1:40-44)
12 Na Jisas i voth a rem pomnga omole na toko omole ako i voth nge, kene ini peti i vustetu nge putput. Ma i thopol a Jisas ma i koru ieve ma ipo tiru a ulue na i nong a i nge ma i ria i ve, “Toko Pomnga, ong pavurvur aro ong paonolpot tho mo tho riri a God itheki, tova lomum ve aro ong oma i.”
13 Ma Jisas i ronga imeni a i nge na i ria i ve, “Lemik ve aro tho oma i, aro wong riri werer.” Na a ur e avele, nako putput aken i vuspot ol a i nge.
14 Ma Jisas i ri engeng a i nge ve, “Wong mothong tova ong ria ol toko e nge. Aveto aro wong es vengveng a pris nge la, mo i thopolrum num peti, mo aro i panunganga riong nge wong ve, ‘Putput i vus.’ Na oma lom sungong ranga ve Moses i ria nge lale, mo ako tokokoere olemi mire ako ve, num multhanga aken i vus.”
15 Aveto ur areko Jisas i oma i, i kimapot a pen elonga. Mako toko puluanga o es a i nge, mo o nongpol ile riong, naro i eltetpot oni multhanga. 16 Aveto nang pulua ako, i es nge wop ako toko e nge avele, ma i nong nge.
Jisas i pamimi werer toko ako ini peti motungtung.
(Matiu 9:2-8; Mak 2:3-12)
17 Nge nang e ako Jisas i patoral toko na sengre, na pokononga pelie ako o apet or ini Parisire tomo nge pamirealingare nge a Moses ile patorong ako o es e pen elonga ako ru a Galili na Judia na Jerusalem, or ako o men tomo mun. Na Toko Pomnga ile engenging, i voth tomo nge a Jisas, mo aro i pamimi ni multhangingare. 18 Ma tokokoe pelie ako o potuna toko omole ako tomo nge ile ngosel. Ma toko aken ini peti motungtung. Ma o ri ve o potuno i a vel lemi la, mo o parong i a Jisas itheki lemi. 19 Aveto vel lemi i vual rintet nge toko na sengre, na ole sovengalo avele ako aro o paeso ni multhanginga aken a vel lemi la. Mako o paesa i a vel powe la, ma o eltetpot vel pothoi ako ini um. Na toko aken o pamonlolu tomo i nge ile ngosel la, ako ru a toko na sengre oa lemimi, ako ru a Jisas itheki lemi.
20 Ma Jisas i thepol ole lemioong ma i ria ve, “Teik, tho ria wong God ilemi simikal lom vothung kerengare lale.”
21 Na Parisi tomo nge pamirealingare nge a Moses ile patorong osivenga olemi pompom ve, “Toko aken ini ao ake i kelelal a God, e? Toko e i pavurvur avele, God inga i pavurvur ako aro i patitepot toko ile vothung kerenga.”
22 Ma Jisas i ate ole lemi rumong ma i ria ol or ve, “I vova ake lomumu i voth vene ake? 23 Riong kathnga i semel ako aro tho ria i? Aro ve tho ria i ve, ‘God ilemi simikal lom vothung kerengare lale.’ Riong ake i semel, eneke thomu o pavurvur, ako aro o thopol lek riong potoi avele. Aveto aro ve tho ria i ve, ‘Plosa mo es.’ Riong ake i klip, eneke thomu o pavurvur aro o thopol lek riong potoi. 24 Maken aro tho ri riong klipnga aken, eneke tho sis ako ve, lomumu mire ako ve, Toko Pomnga Itun ile engenging ake ru a ulue, i voth, ma i pavurvur nge toko na sengre ole vothung kerengare patitepotnga.’ ” Mako i ria toko ni peti motungtunga ve, “Tho ria wong, ong mita mo ela lom ngosel mo es a lom vel.” 25 Na a ur e avele, nako i losa a toko na sengre otheki, na i ela ile ngosel ako ru i ngo nge na i es a ile vel la, na i paesa God iion roro. 26 Ma toko alavusnga o kukuk rintet nge. Ma o paesa God iion roro. Na o papomnga i. Ma o ria ve, “Na ponange them thepol ur ako i rel rintet.”
Jisas i leng a Livai mo aro i panes i, na i oma riong agelalnga ako i ranga ve ini vuralinga.
(Matiu 9:9-13; Mak 2:14-17)
27 Lamako Jisas i espot ol, ma i thepol toko ako kene ini umtun elnga ako i men a ile umtun elnga a vel. Na iion a Livai, ma Jisas i ria i ve, “Wong panes tho.” 28 Mako Livai i mita na i mothonglelu ile ur elonga, na i panes a Jisas.
29 Na Livai i oma Jisas ia aning aolonga ako a ile vel. Na umtun elnga puluanga tomo mun nge tokokoe pelie, o voth ma o an tomo nge or paini. 30 Na Parisire tomo nge pamirealingare nge a Moses ile patorong, oni plong nge omaing aken, ma o ria ria nge a Jisas ile wainlangaere. Ma o ria ve, “I vava ake thomu o an tomo na o thin tomo nge tokokoe areko ini umtun elngare na areko ole vothung kerenga, e?”
31 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Areko olemi ve o sivenga, aro o es a vuralinga nge avele, ini inga areko oni multhang aro o es a i nge. 32 Tho velpol ako aro tho leng toko vengvengare mo aro o eksing ole mimiong, kene avele. Tho velpol ako aro tho leng tokokoe areko ole vothung kerenga, mo aro o eksing ole mimiong.”
Jisas i ranga ve ini toko ako i peange ponganga.
(Matiu 9:14-15; Mak 2:18-20)
33 Na tokokoe areken o ria mun a Jisas ve, “Na Jon ile wainlangaere o sem nge aning, na o nong mo o lotual nge a God. Na Parisire ole wainlangaere o oma mun venen aken. Aveto lom wainlangaere o an na o thin na o sem avele.”
34 Ma Jisas i ria or nge riong agelalnga ve, “Aro ve toko peange ponganga, i voth tomo nge ilengare nge sungaling a aning, i pavurvur aro o sem avele. 35 Aveto panen aro o eltetpot toko peange ponganga aken a or nge. Naro nge wop lemi aken aro o sem ol e aning.”
Jisas i patoral or nge ako ile pamirealing ponganga i pavurvur aro i es tomo nge ole patoraling neginga avele.
(Matiu 9:16-17; Mak 2:21-22)
36 Ma Jisas i oma mun riong agelalnga omole ako a or nge. Ma i ria ve, “Toko e aro i inrapot tekruk epee ponganga, naro i italalo i nge tekruk neginga avele, aro vene mo i pakerenga tekruk ponganga aken na epee ponganga aken i ang tomo nge tekruk neginga avele. 37 Na toko e i mothong tova aro i save vain ponganga, nge thei pokin ako ini mekerem peti neginga, eneke i pavurvur aro i lowimpot avele, aro vene mo aro vain i lothunpot mo aro thei pokin aken aro i vupol, mo vain i lel pautet na thei pokin aro i kerenga. 38 Aveto i sivenga ako aro o save vain ponganga nge thei pokin ponganga. 39 Na aro ve toko e i thin vain neginga lale, aro i mothong ol vain ponganga thinnga, eneke aro i ri ve, ‘Neginga i sivenga nge thinong.’ ”
* 5:1 Galili iion mun a Genesaret. 5:27 Livai iion aininga ini a Matiu.