8
Seng pelie ako o panes a Jisas ma o es tomo nge i.
Na nge kimenga mun e ako, Jisas i esu esa mun a rem pomngare na rumremre nge, na i panongpol nge Panongpolong Sivenga ako nge a God ile menong e nepes. Na ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aton o es tomo mun nge i. Na seng pelie ako nomenga Jisas i wistetpot tamata kerenga a or nge, na pelie i pamimi or nge ni multhanging, ako o es tomo nge i. Na omole ako ini a Maria Makdala anga. Na nomenga Jisas i wistetpot tamata kerenga or limai a i nge. Na Kusa ako ini thealinga nge a Herot ile vel iewo sengenga ako iion a Joana, ome a Susana na seng mun pelie ako o es tomo mun nge a Jisas. Ma ine seng areken o sung ole ur elonga mo ako o opoal a Jisas tomo nge ile wainlangaere.
Jisas i oma riong agelalnga nge toko ako i o wit monnga a ometa.
(Matiu 13:2-9; Mak 4:1-9)
Ma toko na seng pulua a rem pomnga elonga o velpol a Jisas nge. Ma toko na seng pulua rintet o pathun a i nge. Na Jisas i oma riong agelalnga a or nge ve, “Na toko omole ako i es mo i ul vathar wit monnga a ia ometa. Ma i es na i ul vathar i, ma pelie o matmatu a sovengalo, ma tokokoere o tepetuntun i na menre o koktet i, ma o an i. Na wit monnga pelie ako o matmatu a wop ako ini um pipo ma wit monnga areken o metaploa, aveto o menine, mako o rin rin, eneke o metaploa a ulue ako thei nge avele. Na wit monnga pelie ako o matmatu a kiki lemimi, ma kiki areken o plo tomoa nge or, ma o otuntun or. Na wit monnga pelie ako o matmatu a ulue sivenga, ma o plo senu, ma o mon ma omonnga pulua. Ma or omole omole omonnga or mule pa mule nge or alavusnga.” Ma Jisas i oma riong agelalnga aken ma i vus, mako i pator mun or nge ve, “Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire senu nge lek riong, mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge lek riong ake.”
Jisas i ritet riong agelalnga ako nge wit monnga mirenga a ile wainlangaere nge.
(Matiu 13:10-23; Mak 4:10-20)
Ma Jisas ile wainlangaere o nina i nge riong agelalnga aken mirenga. 10 Ma i ria or ve, “Na God i ri ve, i sivenga ako aro tho panine lomumu nge riong ako i ngo kine, nge a God ile menong e nepes, aveto tho panine toko na sengre olemi avele, mako tho ria or, nge riong ako i ngo kine, nge riong agelalnga inga mo aro Aisaia ile riong aro i velpol nunganga na ile riong i vene:
‘Aro o nak theu theaing,
aveto aro o thepol senu i avele.
Naro o ta senu otelnga,
aveto aro olemi mire nge mirenga avele.’ ” Aisaia 6:9
11 Ma Jisas i ria ve, “Riong agelalnga aken mirenga i vene: Ine wit monnga ake i paateal ako ini a God ile riong. 12 Na ine wit monnga pelie ako o matmatu a sovengalo, ma o ranga ve ini toko na seng areko o nongpol a God ile riong, aveto Satan i es ma i eltetpot riong aken a or nge. Mako o pavurvur aro olemio ol nge avele, aken aro God i pamimi or avele. 13 Na wit monnga pelie ako o matmatu nge wop ako ini um pipo, ma o ranga ve ini toko na seng areko o nongpol a God ile riong na o el i ma olemi sivenga nge, aveto riong aken i teu avele a oopo lemi, mako ole lemioong i voth palolo vet avele. Na nge nang ako tongporumong i es a or nge ma o matu selele. 14 Na wit monnga pelie ako o matmatu a kiki lemimi, ma o ranga ve ini toko na seng areko o nongpol a God ile riong, aveto palolo avele na vothung ulue anga i velpoltun or, ranga ve olemio ol nge ur elonga na umtun na lemi sivengaing. Na ur areken i pasisal werer ole lemioong a God nge, ma o ranga ve ini wit monnga ako i vunvun avele. 15 Na wit monnga areko o matmatu a ulue sivenga, o ranga ve ini toko na seng areko olemi i nine na o nongpol a God ile riong, na o krim senu i. Na i ngo thau a oopo lemi na o nongal i na o mit engeng, ranga ve ini wit ako i mit engeng, na omonnga i voth.”
God ile riong i ranga ve ini the lalainga ako o pamona i roro mo tokokoere o thepol i.
16 Ma Jisas i ria mun or ve, “Na aro ve toko e i pasise the lalainga, i mothong tova i pasopalu i nge alal, na i mothong mun tova i pango kineu i a ring thewo. Avele, aro o pamona i roro, na aro ve tokokoe o eso a vel lemi, aro o thepol inga the lalainga aken. 17 Eneke panongpolong nge a God ile menong e nepes i ngo kine nomenga, aveto panen aro i ngo pat a lalanga. Na ur areko tokokoere olemi mire nge avele, panen aro i ngo patu mo toko alavusnga aro olemi mire nge. 18 Maken aro thomu o naktet thomu mo o nongpol senu riong, eneke aro ve toko e i krim engeng a God ile riong, aro God i sungu mun mire pom a i nge, nge ile riong. Na aro ve toko e i nongal a God ile riong avele, mire ako ilemi ve i voth a i nge, God aro i eltet werer i a i nge.”
Areko o nongal a Jisas ile riong, ini ilengare.
(Matiu 12:46-50; Mak 3:31-35)
19 Ma nge nang aken Jisas inina ome ititeinre o es a i nge mo o thepol i, aveto toko na seng pulua ako ru o mit kalual i ma o pavurvur aro o eso a i nge avele. 20 Ma toko omole ako i ria Jisas ve, “Ninom ome titeumre or ako ru o mit a lalanga, ma o ri ve aro o thepol wong.”
21 Aveto i ria or ve, “Na tokokoe areko o nongpol a God ile riong mo o panes i, or re aken ini ok ninaere na titeikre.”
Jisas i akrisal thue, mako thei i ngo thau.
(Matiu 8:23-27; Mak 4:36-41)
22 Ma nge nang omole ako Jisas i ro a wok nge tomo nge ile wainlangaere, ma i ria or ve, “Aro te mon a thei a pamonlel wo epee.” Mako o patea ol moning. 23 Ma o mon makola Jisas i nokolkol a wok lemi. Ma palolo avele na thue aolonga i mita telek a thei stha nge anga me. Ma thei i limteto a wok lemi ma pa omole re ako aro o vlu.
24 Mako o pavurpola a Jisas, ma o ri ve, “Toko Pomnga, Toko Pomnga, toth re ake aro te rin.”
Ma Jisas i losa ma i akrisal thue na thei le lolikong, ma thue ome thei le lolikong o poreng na thei i ngo thau ol. 25 Ma i nina or ve, “I vava, lomu lemioong i voth a kath?”
Ma o kukuk na o ngeip na o ria ol pel ve, “Na toko ake ini ao ake i akrisal thue na thei le lolikong ma o nongal inga ile riong, e?”
Jisas i wistetpot tamata kerenga a toko omole nge.
(Matiu 8:28-34; Mak 5:1-20)
26 Lamako Jisas ome ile wainlangaere o mon, makola o velpol a epee a Gerasa, wop aken ini Judare ole avele. Na pen epee aken i voth a thei a pamonlel wo epee na pen epee a Galili i voth a wo epee. 27 Lamako Jisas i ru a wok nge ma i mitu a thei wopo, na toko omole ako nge pen epee aken i es ma i velpol a i nge. Na tamata kerenga pelie ako o voth a toko aken nge. Na nomenga vet ako me, i ne vet teunong e avele na i lila inga. Na i voth nge vel e avele, i voth inga ako a vuvepun a silkep. 28-29 Na nge nang pulua tamata kerengare o rero toko aken. Na nomenga tokokoere o tongporum imitroalnga, na o kin ieve na imeni nge sen, na mit tetalongare o theal tetal i, aveto i uriro ur alavusnga areken. Ma tamata kerengare o paes i a pen polpolnga ako toko e i voth nge avele. Ma toko aken i thepol a Jisas. Na Jisas i ria i ve, “Thomu tamata kerengare o lopot a toko aken nge.” Ma toko aken i wal na i matu toth a Jisas ieve tepun, na i presa viringa ve, “Jisas, wong ini a God ako i aolonga rintet kene Itun. Na lom neke i voth a tho nge? Na tho nong ong ve mothong tova pakerenga tho.”
30 Ma Jisas i nina i ve, “Iom anga?”
Ma i olal ile riong ve, “Iok a Pulua.” Eneke tamata kerenga pulua o voth a i nge. 31 Ma tamata kerenga areken o tangoso a Jisas nge ve, i mothong tova i pakeu or a paomelalinga a pen.
32 Na kie avlung ako o an toth a pen sa thewo. Ma tamata kerengare o nong engeng a Jisas nge ve, “Aro ong pakeo inga them mo them rero inga a kiere nge.” Mako Jisas i pakepot or, ma o es. 33 Lamako tamata kerenga areken o lopot a toko aken nge ma o rero kie areken. Ma kie areken o thou thou a ruprup, makola o matu a thei a pamonlel lemi ma o vlu, mako ini ole rinong.
34 Ma kie thealngare o thepol ur aken ako i velpol, mako o lo ma o pakima ol ur aken a rem pomnga na nge pen elonga areko o toth nge rem pomnga aken. 35 Mako toko na sengre o es mo o thopol ur nekenga ako i velpol. Ma o velpol a Jisas nge, ma o thepol toko ako tamata kerengare o lopot a i nge ako i men a Jisas ieve tepun na i teunu ol teunong na ilemi nineu ol, mako o ngeip nge. 36 Ma tokokoe areko o thepol ur areko i velpol, o rurumpot i a toko na sengre nge, nge ur ako Jisas i oma i, ako i pamimi toko ako nomenga tamata kerengare o voth a i nge. 37 Lamako toko na seng areko ru a pen epee a Gerasa, o ri engeng nge a Jisas ve, aro i lo lelpot or, eneke o ngeip rintet nge i. Mako Jisas i ro a wok nge mo aro i lo werer.
38 Na toko aken ru tamata kerengare o lopot a i nge, i tangoso a Jisas nge ve, “Aro tho panes wong!” Aveto Jisas i pake werer i, na i ria i ve, 39 “Wong es werer a lom rebo, na wong es mo wong panongpol toko na sengre nge ur alavusnga areko God i oma i a wong nge.” Mako toko aken i es ol, ma i panongpol riong a toko na seng alavusnga a ile pen. Ma i ri nge ur alavusnga areko Jisas i oma i a i nge lale.
Jisas i pamimia seng or aini.
(Matiu 9:18-26; Mak 5:22-43)
40 Lamako Jisas i mon werer a thei a pamonlel wo epee. Ma toko na seng olemi sivenga nge ile velpoling, eneke or alavusnga o men tetal re ako ini i. 41 Na toko omole ako i velpol, iion a Jairus. Na ini Judare ole lotu a mukalinga e. Ma i es la ma i koru ieve na ipo tiru totho ako ru a Jisas ieve tepun. Ma i tangoso a Jisas nge ve aro i es tomo nge i a ile vel la. 42 Eneke itun omole inga ako ini seng i toth re ako aro i rin. Na ia tovu po or mule pa omole pothoi or aini.
Mako Jisas i es ol la. Ma toko na seng pulua ako o es tomo nge i ma o mumrongtuno i. 43 Mako seng omole ako i voth tomo nge or, na sengre oa ni multhanging ako o thopol ngov i pesrou a i nge avele. Ma i pavurvur nge tovu po or mule pa omole pothoi or aini. Na toko e avele i pavurvur ako aro i pavus ia ni multhanging aken. 44 Na seng aken i es ma i mito a Jisas ikime, ma i vugiro a Jisas ia teunong ongepo. Na a ur e avele, nako ia ni multhanging aken i vus.
45 Mako Jisas i nina ve, “Anga i vugir tho?”
Aveto or alavusnga o lela. Mako Pita i ria ve, “Toko Pomnga, pulua pomnga ake o mumrongtun ong.”
46 Aveto Jisas i ria ve, “Toko omole i vugir tho, lemik mire ako engenging pelie i espot a tho nge lale.”
47 Mako seng aken i thopol i ako i pavurvur ako aro i mit kine avele, ma sawir i, mako i espot ma i koru ieve a Jisas ieve tepun. Ma i pamilempot a tokokoere otheki nge tepun ako i vugiro i ma i ria ve, “A ur e avele, nako nik multhanga aton i vus.” 48 Ma Jisas i ria i ve, “Luk, ong mimi re lale aken, eneke lomumo ve, tho pavurvur ako aro tho pamimi ong. Na ong es la na opom lemi aro i vual nge a God ile lemi moring.”
49 Ma rongan Jisas i ri, na toko omole ako i plosa a Jairus ile vel ma i velpol, ma i ria Jairus ve, “Mothong tova kenkeno ol nge pamirealinga aken, eneke tum kene i rin lale.”
50 Ma Jisas i nongpola riong aken, ma i ria Jairus ve, “Mothong tova wong ngeip, lomumo inga nge tho naro tum aro i mimi werer.”
51-53 Na Jisas i velpola ol a Jairus ile vel. Na toko na seng alavusnga ako ru o voth a vel aken ma o tang ma o walal nge wain aken. Aveto Jisas i ria or ve, “Thomu o mothong tova o tang. Wain atiken i rin avele, i nokolkol aken.”
Na tokokoere o nongpol riong aken ma o ngenge lital i, eneke olemi mire ako ve, wainlanga atiken i rin lale. Aveto Jisas i wenalo toko na seng e avele ako aro i es tomoo nge i a vel lemi la. Aveto i wolo inga ako ini a Pita na Jems na Jon na wain aken inina ome itema, or inga ako o es tomoo nge i. 54 Na i krima wain aken imeni na i lenga i ve, “Wainlanga, losa!” 55 A ur e avele na wainlanga aken ioni i lo werero mun a i nge. Mako i losa, mako Jisas i ria or ve aro o sungu aning pelie a i nge mo i an i. 56 Ma itema ome inina o kukuk rintet nge, aveto Jisas i pator engeng or paini ve, “Na thomu o mothong tova o ria toko pelie nge ur ake i velpol.”