12
Riong agelalnga nge Judare ako o ranga ve ini ometa theal tetalnga areko o kerenga.*
(Matiu 21:33-46; Luk 20:9-19)
Ma Jisas i ria ile riong agelalnga a toko na sengre nge ve, “Toko omole ako i lesu vain a ometa, ma i avalalo i ma i tou vol ako aro o tepiplas vain monnga nge mo ei i lelu nge la. Lama i pipera mun mavupo ako mo ini vain a ometa theal tetalnga ile. Ma i pathealu tokokoe pelie mo o theal ia ometa aken. Naro i es nge rem relnga e mo i voth tel nge. Lama nge vain le motuong ma i pakepot ile umonga omole ma i es a tokokoere ako o theal tetal ia ometa aken, eneke i sis ve aro i ela aning epee mo ini imeni olonga. Aveto o rere umonga aken ma o siso i, lamako o wispot i ma i es polpol werer inga la. Lama ometa tokoninga i pake mun e la, aveto o sobilepu ipounga lamako o palemarau i. Lama ometa tokoninga i pakepot mun ile umonga omole, makola o pun rin ol i, lama i pakepot mun ile umonga pelie na i pakepot or omole omole la, ave o someng pelie na o so rin pelie.
Omole ol rongan i voth ako ini itun ako ia sagu rintet i, na i pakepot mun itun a or nge lama i ri ve, ‘Aro o wen ol i, ke ini tuk’.
“Aveto ometa thealngare, o rirum pel nge ve, ‘Toko aken aro i rorol itema nge ile ur elonga ma ini ile ol. Ita, aro te so rin i mo ile ur elonga ake aro ini ler ol.’ A ur e avele na o rere i, ma o pun rin i ma o asespot i a lok kime.”
Na Jisas rongan i ri, ma ria ve, “Ur nekenga ako aro ometa tokoninga aro i oma i, e? Aro i es mun a ometa mo i pun rin tokokoe areken mo i sungu ol ia ometa aken a toko rerelire nge.” 10 Ma Jisas i ri riong agelalnga ve, “Lomumu rum senu nge riong ako a God ile erere i ri vene:
‘Um ako vel aringare o rivenga
i kerenga ma o siv lelpot i,
ake kene i velpol ini um a ur vet
ako i paengeng vel
ranga ve ini wovek sapatanga.
11 Toko Pomnga i papomnga um aken,
ma te thopol i
ma te ri ve i sivenga rintet.’ ” Buk Song 118:22-23
12 Lama pris kimangare na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong, o nongpol riong agelalnga aken Jisas i ri nge, ma olemi mire ako ve, Jisas i oma riong aken nge or, mako o ortet sovengalo ako aro o rere a Jisas nge, ave o ngange nge toko na sengre, mako o los lelpot ol nge a Jisas, mako o es.
O tongporum a Jisas nge ninong.
(Matiu 22:15-22; Luk 20:20-26)
13 Lama mukalinga areken o pakepot Parisi pelie na Herot ile tokokoe pelie ma o es a Jisas nge, ma olemi ako ve, o olotet i nge riong pelie. 14 Ma o es a i nge me ma o pawomwomal i ve, “Pamirealinga, lemimem mire ako ve, lom riong kene i nunganga, ma wong nongal nge toko kimanga na toko vulutnga ole ri ololoing avele, na ong pamireal nunganga ako nge a God ile riong. Naro ong ria them, i vava, nge ler patorong i pavurvur ako aro te ul inga takis a nepes a Sisar nge, eve avele? 15 Aro te ul i eve te mothong?”
Aveto Jisas ilemi mire nge ole le apaltitetong ma i olal ole riong vene, “I vova ake thomu o ri ve o tongporum tho, e? O sungu umtun alavatharnga omole me mo tho thopol vet i.” 16 O sungu omole a i nge lama i nina or ve, “Anga ia sei ake na anga iion ake?”
Ma o olal ile riong ve, “Ina nepes a Sisar ile.”
17 Lamako Jisas i ria or ve, “Ur ako ini a Sisar ile aro thomu o sung werer i a Sisar nge, na ur ako ini a God ile aro thomu o sung werer i a God nge.”
O nongpol i ma o kukuk nge ile riong olalnga.
Sadiusire o nin a Jisas nge toko ako aro i rin lamo i mimi werera.
(Matiu 22:23-33; Luk 20:27-38)
18 Ma ine Sadiusi pelie ako o es a Jisas nge me, na ini tokokoe areko olemi ako ve, toko aro ve i rin, i pavurvur aro i mimi werera ol avele. Mako o sis ve aro o olotet a Jisas nge ninong ve, 19 “Pamirealinga, nomenga ako, Moses i wat patorong omole ako ve, ‘Aro ve toko i rin petetun iewo, na otun e avele, aken aro itein posnga aro i ewo werera mun itein pomnga ia basu, mo aro i pavelpol wain e mo ini itein pomnga ile mo ilengare o mothong tova o vus.’ ” 20 Mako o rirum ol i ve, “Na titein pel or limai o voth, na otein pomnga i ewoa tel seng lama i rin petetun iewo sengenga aken na otun e avele. 21 Lama otein aininga i ewoa mun seng aken, ave i rin petetun mun i na otun mun e avele, na otein menga i ewoa mun seng aken ma a vothung re inga ako ini omole. 22 Na or alalimaipot o ewoa seng aken, na otutun e avele, lamako patopalalnga ol seng aken kene i rinpot mun. 23 Ken, them ri ve them nina ong, na aro ve panen nge los wereraing aro seng aken aro ini ol i kathnga iewo ol, e? Eneke or alalimaipot o ewoa i.”
24 Ma Jisas i olal i a or nge ve, “Ava lomumu mireo vet tie avele nge God ile erere ile riong, na lomumu mire mun nge a God ile engenging avele. Taro aken lomu lemi rumong i kerenga. 25 Na nge los wereraing panen anga, aro peangeong ol avele, aro o men ol inga ranga ve ini a God ile enselre ake ro a Pen a Urvet lemi. 26 Aveto lomu pamirealing nge areko o rin lale ve aro o mimi werer ol avele, aro tho ria mun tie nge aken. Thomu o tital erere nomenganga ako Moses i wat i, aveto lomumu mire senu nge avele. Nge tenesing ako e won pok a vutvutnga ako won sesenga i apola nge, ma God i ria Moses vene:
‘Tho ini a God ako ini a Abraham ile
na Aisak ile
na Jekop ile.’ Kisim Bek 3:6
27 Toko or me aken o rin nomenga, aveto ooni rongan i mimi, mako God ini toko mimingare ole God na ini toko rinongare ole avele. Thomu o leklek rintet nge lomu riong aken ve toko aro i rin naro ioni i vus.”
God ile patorong mukalinga.
(Matiu 22:34-40; Luk 10:25-28)
28 Lama toko pamirealinga nge a Moses ile patorong omole i nongpol ako Jisas ome tokokoere o pun pel nge riong, ma i nongpol ako Jisas i olal senu Sadiusire ole riong, mako i nin a Jisas ve, “Na nge a God ile patorong, kathnga ako i mukal nge patorong elonga?”
29 Ma Jisas i olal ile riong ve, “Patorong ako i mukal rintet kene i vene: ‘It toko na sengre a Israel, o nongpol me. God, ako ini ar Pomnga, ienga inga ako ini a God. 30 Naro omu sagu a God, ako ini ar Pomnga, nge opomu alavusnga na onumu alavusnga na lomumu alavusnga na nge lomu engenging alavusnga.’ § 31 Na God ile patorong aininga nge it, kene i vene: ‘Aro omu sagu thongongomuere ranga ve ako omu sagu sivengomu.’ ** Patorong ol e avele ol ako aro i mukal nge patorong or aini ake.”
32 Lama toko pamirealinga aken i ria Jisas ve, “Pamirealinga, lom riong aken kene i nunganga, God ienga inga ako ini a God, na e avele ol ini ar God. 33 I nunganga ako aro ar sagu i nge opor alavusnga, na nge nir alavusnga, na nge ler engenging alavusnga, naro ar sagu mun thengengerre ranga ve ako ar sagu sivenger, na aro ve te panes riong or aini ake, ake ini vothung sivenga ako i mukal nge sungong elonga ako it Judare te pavothal ler lotu nge.”
34 Ma Jisas i nongpol ako i olal senu ile riong ranga ve ini toko ako ile mire i sivenga. Mako i ria i ve, “Wong toth lale ako aro ong velpol ini a God ilenga.” Mako toko alavusnga aken kene o ngangeal ol a Jisas ma i pavurvur ol aro e i nina ol i nge ninong ol e avele.
Krais ini pamimionga ako God i ateal i, na ini a Devit ilenga eve avele?
(Matiu 22:41-46; Luk 20:41-44)
35 Jisas i men a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, ma i patoral toko na seng alavusnga, ma i ria or ve, “Toko pamirealingare nge a Moses ile patorong o ri ve Krais ini pamimionga ako i velpol a Devit ikime mo aro ini nepes ranga ve ini a Devit. Na i vava ake o ri vene ake, e? 36 Eneke nomenga ako, Oni Riringa i meno a Devit nge, mako Devit i wat riong ve,
“ ‘God i ria ok Pomnga ve,
“Ong meno a lok seik me,
a menik sivenga nge anga,
i pavurvur ako aro la
tho paesu lom ngarangre a som thewo,
mo aro lom mong or.” ’ Buk Song 110:1
37 Na nge riong inga aken, Devit i apet a Krais ini ‘ia Pomnga.’ Na ile riong ake i pathengal it ve, Krais i voth tel lale. Na i vova ake o ri ve Krais ini inga a Devit itevinga na i velpol a rumongaling nge i, e?”
Na tokokoere pom o nongpol i veno ako ma olemi sivenga nge a Jisas ile riong aken.
Toko pamirealingare nge a Moses ile patorong ole vothung.
(Matiu 23:1-7; Luk 20:45-47)
38 Na Jisas i pamireal or ve, “Thomu o nakalal thomu nge toko pamirealingare nge a Moses ile patorong ole vothung, eneke o sis ve o magon tomo nge oa teunong lolloinga, naro toko na sengre o pathokeal or a rem lemi. 39 Na o sis ve ako aro o men nge menonga ako i voth a mukaling, a toko na sengre otheki a Judare ole lotuonga a vel lemire, na nge menong nge aning aolongaere o sis vet ako ve, aro o men nge menonga mukalinga. 40 Aveto o pavus vet inga patong seng basbasuere ole ur elonga, na ole nongong mun kene i lollo mo o ri ve tokokoere o pasea or nge, aveto tokokoe areko o venen aken aro God i paomelal rintet or panen.”
Seng basu ile sungong a God nge.
(Luk 21:1-4)
41 Lama Jisas i men gatpot tie nge umtun mei ako aro o ulu ole sungong nge, ma i the toko na sengre ako o ul ul ole umtun a lemi, na toko le urnga pom ako o ul ul umtun aolonga a umtun le ngoing aken. 42 Aveto patong seng basu atiko i es me ma i ulu umtun aini ako i posngaingati.
43 Ma Jisas i thopol i veno ako, ma i leng veliloalo ile wainlangaere, ma i ria or ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, seng basu atike, ile sungong kene i mukal nge toko na seng elonga ole sungong ako o ul i. 44 Eneke toko le urngare o ul inga ole umtun pothoingare, aveto patong basu atiken, ile ur e avele, na i ul vustetpot ile umtun aini atiken. Na ile umtun ol e avele ako aro i olol ia aning nge.”
* 12: RP Nge riong agelalnga ake ometa tokoninga ini a God, na ile umongare ini a ile riong elngare, na toko rerelire ini it 12:2 Vain le motuong i pavurvur nge tovu po or lim 12:19 Lo 25:5 § 12:30 Lo 6:4-5 ** 12:31 Wok Pris 19:18