3
Jisas i pamimi toko omole ako imeni morungrung nge nang rialonga.
(Matiu 12:9-14; Luk 6:6-11)
Jisas i eso mun a Judare ole lotuonga a vel lemi, ma i thepol toko omole ako imeni morungrung, imeni morungrung ma i omkolo. Na Parisi pelie ako o voth mun, oa pun ako ve, o thopol senu a Jisas, aro i naktet werer toko aken imeni nge nang rialonga eve aro avele. Aro ve Jisas i pamimi toko aken nge nang rialonga, aro o teltun ia. Lamako Jisas i ria toko meni morungrunga ve, “Espot me mo mitpot a mukaling ake.”
Lamako i nina or ve, “Nge ler patorong aro te oma vava nge nang rialonga, e? Aro te pamimi nge, eve aro te pun rin nge?” Aveto o men porengreng ol inga, na o ria ol avele.
Na Jisas i theu thea ma ilemi kling rintet nge or. Ilemi kerere rintet, eneke olemi mire nge lemi esaling avele. Na Jisas i ria toko meni morungrunga aken ve, “Menum vengvengpot mo menum savelvelu.” A ur e avele, nako imeni savelvela ol, na imeni morungrunga aken i sivenga werer mun. A ur e avele na Parisire o mita, lama o es. O es ma o men tomo nge a Herot ithangangaere, or alavusnga o rirum nge sovengalo ako aro o so rin a Jisas nge.
Jisas i pangopat ile engenging, ave ile pen lemiare olemio nge i avele
(Vonge 3:7–6:6)
Toko pulua o mumrongtun a Jisas.
(Matiu 12:15-16; Luk 6:17-19)
Jisas ome ile wainlangaere o es werer a thei a pamonlel a Galili ma pulua pomnga o paneso ir, pelie ole a epee a Judia, na pelie ole a Galili, na pelie a Jerusalem, na pelie mun ole a epee a Idumea, na pelie ole a epee ako a thei a Jordan, pelie mun ako ole rem or aini ako a Tair ome a Saidon. Toko na seng pulua o panes a Jisas, eneke o nongpol nge pathepolong areko Jisas i oma i. Aveto Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Tho sis wok e. Na aro ve toko na sengre o pasipsopal tho, aro tho roa nge.” 10 Eneke Jisas nomenga, i pamimi ni multhanginga pulua, na ni multhanginga mun pelie o engeng ve aro o krim a i nge. 11 Na aro ve tamata kerengare o thepol a Jisas, ma o koru oeve na o ria i ve, “Wong ake ini a God Itun.” 12 Aveto Jisas i pator engeng or ve, o mothong tova o pamilem ako ini ao.
Jisas i therum ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini.
(Matiu 10:2-4; Luk 6:14-16; Pakeke 1:13)
13 Jisas ome ile wainlangaere o esa e tete omole, mo i therum pelie a or nge. 14 Ma i therumpot mule pa omole pothoi or aini ako a or nge mo aro o voth tomo nge i, naro i pake or nge panongpolong. 15 Naro i sungu engenging a or nge, i pavurvur ako aro o wistetpot tamata kerengare. 16 Na or re ake ini toko mule pa omole pothoi or aini ma oion vene: I eksing a Saimon iion ve ini ol i a Pita. 17 Na Sebedi itun aini, Jems ome a Jon, Jisas i apetpot or paini oion ponganga Boanerges, or paini oion mirenga aken ve or ini toko multhanga ranga ve ini sepsa ile akrungong. 18 Lamako Jisas i apetpot mun toko or limpenel ako ini a Andru, na Pilip, na Bartolomiu, na Matiu, na Tomas, na Jems ako ini a Alpius itun, na Tadius, na Saimon ako i voth a toko avlung ako o apet i ve ini Selot,* 19 ome a Judas Iskariot ako aro panen i eksingu ilemi mo i sungpot a Jisas a ngarangre omeni.
Pelie kene o ri ve Satan i opoesal a Jisas.
(Matiu 12:25-29; Luk 11:17-22)
20 Lamako Jisas i es a rebo ma i eso a vel omole lemi ome ile wainlangaere, na o an vet avele, eneke toko na sengre pom ako o mit kalual or. 21 Lama Jisas ilengare o nongpol mun ako Jisas i velpol mun lale. Ma o es a i nge, eneke o rivenga sapang ngongong i mo o rere i.
22 Na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong, o plosa a Jerusalem ma o es mun a i nge, ma o ri ve, “Ina Satan ako o apet i ve ini a Belsebul i rero a Jisas.” Ma ole riong omole mun vene, “I wistetpot mun tamata kerengare, nge tamata kerengare ole mukalinga ile engenging.”
23 Lama Jisas i leng or a i nge me ma i patongrum i a or nge vene, “I vava, Satan i pavurvur ako aro i wistetpot mun a Satan, e? Avele, i pavurvur avele. 24 Aro ve rem omole ako o omreu pel mo o or ainiu mo o pun werer mun pel, vene aken aro rem aken i vus. 25 Na ranga ve ini mun i net omole ako aro o pun werer mun pel osivenga, aro net aken aro o vus. 26 Na aro ve Satan ilengare o pun werer mun pel osivenga, aro o engeng ol avele, aro or alavusnga o vustetu. 27 Na aro ve toko e i koro a toko engenga e ile vel lemi, aro i kin tel i lamoko aro i kem ol ile ur elonga.” 28 Lama Jisas i ria mun or ve, “O nongpol senu, God i pavurvur ako aro i patitepot toko na seng ole vothung kerengare, na ole voltetong nge tokokoere. 29 Aveto aro ve toko e i voltet nge Oni Riringa ile omaing, i pavurvur aro God ilemi simikal ile vothung kerenga aken avele. Ile vothung aken aro i ngo reletun ol.”
30 Jisas i ri vene re aken, eneke ilemi rum riong ako o valel i nge ako o ri ve tamata kerenga i rero i.
Ina Jisas inina ome ititeinre o es a i nge la.
(Matiu 12:46-50; Luk 8:19-21)
31 Lamako Jisas inina ome ititeinre o velpol a i nge ma o mit inga a vel thekia, okei song nge i ve aro i espot tel a or nge me. 32 Toko na seng avlung aolonga o mit kalual a Jisas, ma o ria i ve, “Ninom ome titeumre or ako o mit tetal ong a lalanga.”
33 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Tho ria thomu, thomu o rivenga ninek anga? Na titeik angare?”
34 Mako i the a toko na sengre ako ru o men kalutun i, ma i ria or ve, “Thopol vet, thomu aken ru o men, thomu re ake ini ok ninaere na titeikre, 35 eneke areko o panes a God ilemi or alavusnga aken or ini titeikre, lulukre na ok ninaere.”
* 3:18 Selot i mirenga ako ve, i voth e toko avlung ako o sis ve aro o pun tomo nge Romre ole gavman mo osivenga o theal ol or