7
God ile vothung kene i mukal nge pompomere ole vothung.
(Matiu 15:1-9)
Na nge nang omole ako ine Parisi pelie ome toko pamirealinga nge a Moses ile patorong pelie, o plosa a Jerusalem ma o velpol, ma o velilo pel a Jisas nge. Ma o thopol a Jisas ile wainlanga pelie ako o an polpol inga na o paut tel omeni avele. Aken o panes ine Parisire ole patorong avele. (Parisire na Juda alavusngare o panes oa pompomere ole vothung ako aro o paut tel omeni lamo o an, aken olemi ve o paonol or mo o riri a God itheki. Na aro ve o olpot aning a pen e me, lamo aro o paut omeni. Aken ini ole vothung vet ako o panes oa pompomere ole vothung alavusnga. Ma ranga ve mun nge oa ur elonga aro o paut tel ir ako ranga ve ini thinonga na thei pokin na posonga.)
Lamako Parisi pelie na toko pamirealinga nge a Moses ile patorong pelie, o nin a Jisas ve, “I vova ake lom wainlangaere o panes toko pompomere ole vothung avele, e? Ako o paut tel omeni avele, na o an inga, e?”
Lamako, Jisas i olal ole riong ve, “God ile pakeke nomenganga, ina Aisaia, ilemi mire senu nge thomu ve, thomu ini toko le apaltitetongare, ma i wat a God ile riong vene:
‘Tokokoe areke o risea tho nge ole riong,
aveto a oopo lemi kene i melanga rintet nge tho.
Ole lotuong a tho nge ini ur polpolnga inga,
eneke tepun kene
o pamireal toko na sengre nge pamirealing ulue anga.
Ole apaltet inga ve,
ole riong aken ini a God ile riong.’ ” Aisaia 29:13
Lama Jisas i ria mun or ve, “Thomu o modopu a God ile patorong lale, na thomu kene o krim ol inga ake ini tokokoere ole vothung.
Thomu o ri ve thomu ini toko powe ninengare, aveto lomu mire aken kene ini a God ile riong asisesalnga, na thomu o ri ve mo o krim vet inga ako ini omu pompomere ole vothung. 10 Eneke Moses i ri nge ar pompomere ve,
‘Thomu aro o pavothal nge titomomuere na ninomuere.’ Kisim Bek 20:12
Na i ria mun ve,
‘Aro ve omu e i voltet itema eve inina,
i sivenga ako aro thomu o so rinpot toko aken.’ Kisim Bek 21:17
11 Aveto lomu pamirealing kene i venen aken avele, i rel. Lomumu kene i vene: Aro ve toko e i ri ve i opoal inina ome itema nge umtun tie ome aning, thomu o ri ve, i pavurvur aro toko aken aro i ria inina ome itema ve, ‘Lek opoaling posnga atike tho ri ve aro tho opoal thomu paini nge, aro tho sung ol i a thomu paini nge avele, eneke tho monsi nge ako aro tho sungu i a God nge mo i opoal ile lotu nge.’ 12 Mako thomu o ri ve i sivenga nge toko aken, ako aro i opoal ol inina ome itema avele ol. 13 I nunganga, thomu o panes ake ini pompomere ole vothung nomenganga, make thomu o pavthongal a God ile riong. Na lomu vothung pulua rin ake thomu o oma i.”
Jisas ile pamirealing nge vothung kathnga ako aro i paakop toko a God itheki.
(Matiu 15:10-20)
14 Jisas i leng werer mun toko na sengre a i nge, ma i ria or vene, “Thomu vusnga aro o nongpol lek riong, naro lomumu rum senu nge imirenga. 15 Aro ve ur e i eso a toko e iopo lemi, i pavurvur aro i paakop toko aken a God itheki avele. Aveto ini inga ur ako i voth a toko ilemi, ma i espot a lalanga, aken ko i paakop toko a God itheki. 16 Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire nge lek riong, mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge lek riong ake.”
17 Lamako Jisas i los lelpot nge pulua ako o nongpol ile riong, ma i eso nge vel omole ako. I men nge vel aken, ma ile wainlangaere o eso a i nge, ma o nina i nge ile riong agelalnga aken mirenga ako i ria Parisire nge. 18 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Thomu mun lomumu kene i oror, e? Lomumu mire nge avele, ako ur ako i voth a lalanga mo i eso a toko iopo lemi, i pavurvur aro i paakop ilemi avele, e? 19 Eneke, aning aken i eso a toko ilemi la avele, i eso inga a iopo lemi ma i voth nge. Aveto aro i ngo reletun nge avele, aro i lo wererpot mun.” Nge riong aken Jisas i ri ve aning elonga i riri, na e avele aro i paakop toko a God itheki.
20 Lama Jisas i ria mun or ve, “Aro ve ur omole ako i voth a toko ilemi ma i espot, aken inga aro i paakop i a God itheki. 21 Ole vothung elonga areko i velpolpot a olemi kene i vene. Ine lemi rumong kerenga, na theki sering, na kemong, na toko so rinnga, na ngo tomoing nge toko na seng areko ini oewo avele, 22 na thesealing, na vothung le kerengaing, na riong le apaltetonga, na telnga plaing, na ri tangatunong, na magoning. 23 Ine vothung kerenga elonga aken, o velpolpot ako a toko ilemi ma o paakop i a God itheki.”
Seng omole ako ini Juda avele ile lemioong i nunganga a Jisas nge.
(Matiu 15:21-28)
24 Lamako, Jisas i plos lelpot nge rem aken, na i es nge epee ako a Tair* ma i meno nge vel omole ako. Na ini plong ve aro toko e ilemi mire nge ve i voth nge vel aken. Aveto i pavurvur avele ako aro i men kineo. 25 Ma seng omole ako itun kene ine tamata kerenga i voth a i nge, i nongpol ako Jisas i voth nge vel aken, mako i mita, ma i es alpo a Jisas nge, ma i koru ieve na ipo tiru a Jisas nge. 26 Aveto seng aken ini seng Juda avele ini seng Grik, nge rem ako a Ponisia nge epee a Siria, na i nong a Jisas nge ve aro i wistetpot tamata kerenga aken a itun nge.
27 Aveto Jisas i ate i ma ini seng Juda avele, mako i olal senu ile nongong avele, na i ria inga i nge riong agelalnga ve, “I sivenga ako aro them sung aning nge tutumemre mo o an tel i mo osa pup. Na i sivenga avele ako aro them ela tutumemre oa aning, mo them asesu i a nanaure nge.”
28 Aveto seng aken ilemi mire nge a Jisas ile riong agelalnga mirenga nge nanaure, i mirenga ako ve, or ini Judare avele, ma i olal ile riong ve, “Toko Pomnga, lom riong kene i nunganga, aveto nanaure o voth a ring thewo ma o an mun wainlangaere oa aning epipeere.”
29 Ma Jisas i nongpol seng aken ile riong, ma i ria i ve, “I sivenga rintet ake lomum mire senu nge lek riong kene i nunganga. Na ong lo werer la, ine tamata kerenga aken i lo lelpot tum lale.”
30 Mako seng i es werer a ile vel, ma i thopol ako itun i nong nong a ile ring, ma ilemi mire ako ve, itun i senu lale, ine tamata kerenga aken i lo lelpot i lale.
Jisas i pamimi toko telnga gutnga omole.
(Matiu 15:29-31)
31 Ma Jisas i plosa mun ma i los lelpot nge a Tair, ma i es a Saidon lama i es a remre ako a Dekapolis lamako i velpol a epee ako a thei a pamonlel a Galili. 32 Na ine toko pelie ako nge epee aken o pasong toko omole ako itelnga gut a Jisas nge la, na ile riong tangathngath. O pasong i a Jisas nge mo aro Jisas i ronga imeni a i nge mo aro i mimi.
33 Lamako Jisas i wol lelpot toko aken a toko na sengre nge, ma i oselo imeni pupo a toko aken itelnga kokolonga, lama i romo imeni pupo lamako i monthes toko aken ile muma. 34 Ma Jisas i monthes toko aken ile muma lama ipo watha a sepsa, na i thangaposa viringa. Na i tang a iopo lemi ma i ria toko aken ve, “Evata,” ake ini Judare ole riong lopat na ake i mirenga ve, “O thep”. 35 A ur e avele nako toko aken itelnga i nine werer na iwo i thep ma i leng leng senu ol.
36 Ma Jisas i pator engeng or nge ve o mothong tova o rimilem i. Aveto avele, o engeng inga, mako o pamilem i. 37 Eneke o kukuk nge, ma o ria ve, “Omaing elonga areke i oma i kene i sivenga rintet. I pamimi areko otelnga gut ma o nongpol werer, na areko o leng leng ses kene o leng leng werer mun.”
* 7:24 Tair ini rem pomnga ako tokokoe areko or ini Judare avele o voth nge. 7:31 Dekapolis i mirenga ako ve, rem pomnga or mule pa omole o voth nge.