9
Jisas i ria mun or ve, “Tho ri nunganga a thomu nge, thomu areken ru o voth e, omu pelie aro o rin rongan, naro thomu pelie aro o thopol a God ile menong e nepes ako aro i es tomou me nge ile engenging aolonga.”
Ina Jisas ini peti i eksing ma i relu ol nge a Pita rea ole thopolong.
(Matiu 17:1-13; Luk 9:28-36)
Lamako nang or limae i lutetu, lama Jisas i wola Pita, na Jems, na Jon ma o roro a tete omole ako polemi, oenga inga ako o men nge. Ma o men ol a tete polemi aken, mako Jisas ini peti i eksing, ma i rel ol nge a Pita rea ole thopolong. Ia teunong kene i veleles ma i tolilis rintet, na i pavurvur aro it toko ulue anga aro te paponganga teunong e veno ako avele, i pavurvur avele. Lama ina Elaija ome a Moses o esu a Pen a Urvet me ma o velpoltun a Jisas, na o leng leng tomo e pel na toko or me aken o thopol or.
Ma Pita ilemi rum senu tel rongan na i ri teltelpot riong e ako a Jisas nge ve, “Pamirealinga, i sivenga ako them me ake them voth, aro them aria valvale or me ake omole aro ini lom, na omole aro ini a Moses ile, na omole aro ini a Elaija ile.” Pita i ri veno ako, eneke toko or me aken o ngange lale, naro patongti aro i ria ol uneke.
Na a ur e avele na sepsa a songen i esu me ma i pavlestun or. Lama God ile lenging i espot a songen lemi me ma i ri ve, “Ake ini tuk ako ok sagu rintet i, mo thomu o nongal ikei.”
Lamako, a ur e avele nako toko or me aken, ako ini a Pita rea, otheki mala mala, aveto o thopol toko e avele, Jisas ienga ako ru i voth tomo ol nge or.
Mako Jisas ome ile wainlanga or me aken, o plosa a tete polemi ma o ruru wereru mun a pen kei thewo me, ma Jisas i pator or, nge ur ako o thopol i lale mo o mothong tova o rimilimlem i mo i pavurvur nge Toko Pomnga Itun ile mimi wereraing nge rinong. 10 Mako Pita rea o krim inga Jisas ile riong aken, e avele i pamilem ur ako o thopol i na osivenga o nin werer pel nge a Jisas ile riong mirenga ako i ri nge ile mimi wereraing nge rinong.
11 Mako o nin a Jisas ve, “I vova ake toko pamirealingare nge a Moses ile patorong o ri ve Elaija, aro i velpol werer tel lamo Krais ako God i ateal i kene aro i velpol ol a rumongaling, e?”
12 (v 12a) Na Jisas i olal ole riong ve, “I nunganga, ina Elaija aro i velpol tel a mukaling, mo aro i paponganga werer ur elonga, lamoko aro Krais i velpol. 13 Aveto, tho ria thomu, ina Elaija i velpol lale, ave o panes olemi ma o pilalpot i, ranga ve ako God ile erere i ri nge.” [Na Jisas ile riong agelalnga aken i ri nge a Jon ako ini toko paninuonga ako i ranga ve ini a Elaija.] (v 12b) Ma Jisas i ria mun ve, “Lomumu rum senu i, God ile erere i ri nge a Toko Pomnga Itun ve aro i rov tel sisisong, lamo toko na sengre aro o pilalpot i.”
Jisas i pamimi wainlanga omole ako tamata kerenga i rero i.
(Matiu 17:14-19; Luk 9:37-42)
14 Lamako, Jisas, Pita, Jems, na Jon o lo werer a Jisas ile wainlangaere nge, ma o thopol toko na sengre pulua ako o mit kalual or, na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong mun o nin ororo na okei paenal pel. 15 Lamako Jisas i velpoltun or, ma o thopol i, ma o kukuk. Pelie o song tuntun i ma o pathokeal i.
16 Ma Jisas i nin a ile wainlangaere ve, “Keumu paenal pel nge uneke?”
17 Toko omole ako i voth tomo nge or, i olal a Jisas ile riong ve, “Toko pamirealinga, tho pasong tuk tomonnga a ong nge me, ako ine tamata kerenga i voth a i nge, ma i leng leng ol avele, na ini ol i pepe ol. 18 Tamata ake, i rero i ma i vilvel i a ulue, iwo pupo i tel pel, ma iwo ei i palalas, mako i bebtheng ol. Na tho nong tel lom wainlangaere ve aro o wistetpot tamata ake, aveto o pavurvur nge iwistetpotnga avele.”
19 Lamako, Jisas i ria or ve, “O ken, thomu toko na seng ake o mimi nge wop lemi ake, lomu lemioong tie avele. Thomu o pavus vet inga lek riong, na nang pova ako aro tho voth tomo mun e thomu mo aro lomu lemioong aro i engeng, e? O wol wainlanga atiken me.”
20 Mako, o wol ol i a Jisas nge me, ma tamata aken i thopol a Jisas, ma i vurpol a wain aken nge, ma patongti, i matu a ulue, ma i tekther ol, na i kok palalat ol ia molpipere.
21 Ma Jisas i nina itema ve, “Na ur ake i patea a i nge penva?”
Wain aken itema i olal ile riong ve, “I patea vet ako nge ile posngaing. 22 Nang pelie ako tamata kerenga aken i soptun i, ma i sis ve i asesa i a won sesenga nge, eve a thei mo i pun rin i. Na aro ve lomum esal them paini mo ong opoal them tova eve ong pavurvur.”
23 Ma Jisas i ria i ve, “Lomum vava nge riong aken wong ria tho ve, ‘Tova eve ong pavurvur?’ Na aro ve toko e ile lemioong i engeng nge a God, i pavurvur ako aro i oma omaing elonga aken.”
24 Mako ine wainlanga aken itema i olal mun a Jisas ile riong ve, “Lek lemioong i posngaingati, aveto aro ong opoal tho mo ong paengeng lek lemioong.”
25 Lama Jisas i thopol toko na sengre pom ako o tho tuntun i me mo o ri ve o thopol i, ma i vol tamata aken ve, “Ken, ong tamata wo tumnga na telnga gutnga aken, ong lo lelpot nge wainlanga aken, na ong mothong tova lo werer ol a i nge me.”
26 Ma tamata i wal kerere ma i wira wain aken ini peti na a ur e avele na i lopot a i nge, mako tamata aken i alpo selele, na wain aken i ranga ve ini toko rinonga, na toko na sengre ako o thopol i, pulua ako a or nge o ri ve va i rin lale. 27 Ave Jisas i krima imeni ma i pamita i, mako wainlanga aken i mita ol.
28 Lamako Jisas ome ile wainlangaere o eso a vel omole lemi, ma o men nge, ma o nin kine a Jisas ve, “I vova ake them pavurvur ako aro them wistetpot tamata kerenga aken avele, e?”
29 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Nongong inga ako i pavurvur nge tamata wistetpotnga.”
Jisas ile riong aininga nge ile rinong na ile los wereraing.
(Matiu 17:22-23; Luk 9:43-45)
30 Jisas ome ile wainlangaere o losa nge rem ako o voth nge, ma o patea ole esong, ma o es thes a epee ako a Galili. Ma Jisas ini plong ve tokokoere aro olemi mire nge pen ako aro o voth nge. 31 Eneke i patoral ile wainlangaere, ma i ria or ve, “Aro o rere a Toko Pomnga Itun, naro o sungu i a ngarangre omeni mo aro o so rin i, lamo nang or me aro i vus naro i mimi werera mun.” 32 Aveto Jisas ile wainlangaere olemi mire senu nge ile riong aken mirenga avele, aveto o nina i nge avele, eneke o ngange nge i.
Jisas ile wainlangaere o nin pel ve, anga i pomnga nge or.
(Matiu 18:1-5; Luk 9:46-48)
33 Lama Jisas ome ile wainlangaere o es mala o velpola nge rem ako ini a Kaperneam. O eso nge vel omole lama Jisas i nin ile wainlangaere ve, “Te es a sovengalo na riong kathnga aton keumu paenal pel nge, e?” 34 Ave o olal ile ninong avele, eneke ole mara, eneke a sovengalo o ri nge ako anga aro i pomnga nge or.
35 Lama Jisas i menu, na i leng veliloalo ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aken ma i ria or ve, “Aro ve omu e i sis ve aro i mukal, i sivenga ako aro i paposngau i na i velpol ini tokokoere ole umonga.”
36 Lama Jisas i ti wain omole atiko me ma i pamitu i a oa lemimi ma i rekukalo i, Na i ria or vene: 37 “Na aro ve toko e i nongpoo wain e atiko i vene ake, eneke ia sagu tho, aken kene i nongpoo ake ini tho. Na toko ako i nongpoo tho kene i nongpoo engek avele, i nongpoo mun a God ako i pakeu tho me.”
Toko ako ile ngarang a Krais avele, aro i opoal i.
(Luk 9:49-50)
38 Jon i ria Jisas ve, “Pamirealinga them thopol toko omole e ako i el engenging nge iom na i wistetpot tamata kerenga nge, aveto them rial i, eneke i voth tomo nge it avele.”
39 Ma Jisas i ria or ve, “Thomu o mothong tova o rial i. Na aro ve toko e i el engenging nge iok mo i oma pathepolong, aro i eksing viri viri ilemi mo i ri moluplup tho, kene avele. 40 Eneke toko ako ile ngarang it avele, aken ini thenger. 41 Tho ri nunganga a thomu nge, aro ve toko e i ri ve i opoal thomu, eneke ilemi mire ve thomu ini lek, naro ile opoaling tie a thomu nge ve aro i sung thei tie a thomu nge mo thomu o thin i, aken aro God ilemi simikal i avele, eneke panen aro i el iolonga nge.”
Thomu o modoppot ur ako i paleklek thomu, eneke aro o mit e riong aolonga a God itheki.
(Matiu 18:6-9; Luk 17:1-2)
42 Ma Jisas i ri ve, “I sivenga avele nge toko ako i paleklek wainlanga pelie ako o nongal keik. Na toth ako aro toko aro i paleklek wainlanga areko o venen aken, i sivenga nge i ako aro thomu o kino we a anral aolonga nge, na o ato i a ikei mo o asesu i a thev stha mo i vlu. Moro aken i paleklek wain areken avele, naro God i sung paomelaling aolonga a i nge avele. 43 Aro ve menum omole i toth ako aro i paleklek ong, i sivenga ako aro ong vanropot i mo ases i. Mo i sivenga ako aro menum ia potom ol moro aken aro ong krim mimiong sivenga ako aro ile vusonga avele. Na aro ve menum alaini i sivenga mo i paleklek ong kena o asesu ong a pen ako won sesenga aolonga i voth nge ako aro ile vusonga avele. 44 [Na ine vuvepun a nuet aro i an toko aken ini peti, naro ile vusonga avele, na ranga ve mun nge sisisong nge won sesenga, aro ile vusonga mun avele.] 45 Na aro ve evom omole i toth ako aro i paleklek ong, i sivenga ako aro ong vanropot i mo ases i. I sivenga ako aro evom omole ia potom ol, aveto aro ong krim mimiong sivenga ako aro ile vusonga avele. Na aro ve evom alaini i sivenga mo i paleklek ong kena o asesu ong a pen ako won sesenga i voth nge ako aro ile vusonga avele. 46 [Na ine vuvepun a nuet aro i an toko aken ini peti, naro ile vusonga avele, na ranga ve mun nge sisisong nge won sesenga, aro ile vusonga mun avele.] 47 Aro ve thekum omole i toth ako aro i paleklek ong, i sivenga ako aro ong mon prelpot i mo ases i. I sivenga ako aro thekum epee kek inga maken aro panen aro ong eso a God ile menong a nepes lemi. Na aro ve thekum alaini i sivenga mo o paleklek ong, aro o asesu ong a pen ako won sesenga i voth nge ako aro ile vusonga avele.
48 ‘Na ine vuvepun a nuet aro i an toko aken ini peti
aro ile vusonga avele,
na ranga ve mun nge sisisong nge won sesenga,
aro ile vusonga mun avele.’ Aisaia 66:24
49 Tokokoere o pasivenga aning nge au, ranga ve ini mun i tongporumong i pasivenga mun tokokoere.
50 “Au ako ini ur ako i sivenga nge aning palemanga, aveto aro ve imosisennga i vus i pavurvur ol avele ako aro toko e i pamosisen werer mun i. I sivenga ako aro lomu vothung i ranga ve ini aning ako au i palema i mo aro lomu vothung aro i sivenga nge pel e titeumuere.”