Pol i ri nge a God ile vothung ako i oma i a Israelre nge
9
(Vonge 9:1–11:36)
Pol ilemi kerere nge Israelre, eneke o lel okime nge a Krais.
Na riong ako aro tho ri nge kene i nunganga, eneke tho teo a Krais nge. Na lek apaltet avele. Na lemik, ako i voth a Oni Riringa isa thewo, i pavelpol riong nunganga ve, lemik i kerere rintet, na matheong ako i voth a opok lemi aro i voth evelelnga ako aro ile vusonga avele, 3-4 eneke titeik Israelre o lel okime nge a Krais, na i toth ako lemik ve aro tho el omei na tho el a God ile paomelaling nge or, naro i sorotetpot tho a Krais nge, tova ve i pavurvur aro o el meik nge lek teoong a Krais nge. Na toko Israel areken kene or ini lekngare, na nomenga God i oma omaing sivenga nge or ranga ve ako i patu or, na i pathengal ia malmaling a urvet ako i tolilis kene a or nge, na i kin ile riong tomo nge or ve, aro i sung ile riong nunganga a or nge, na i sung ile patorongre a or nge, na i pathengal or nge sovengalo ako aro o lotual i nge, na i kin ile riong tomo nge or ve, aro i sung ur sivesivengare a or nge, na otitevie nomengangare or ini toko pompomere a God itheki, lamako otevinga e ako i velpol nge oa mla, ini a Krais ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer ile tokokoere, na ini a God, na ur alavusnga i voth a isa thewo. Naro te risea i evelelnga ako aro ile vusonga avele! I nunganga.
Pol i ri nge a God ile omaing ako i oma i a Israelre nge ako ikei song or, ave oa pulua o velpol ini itutun nungangare avele.
Na i nunganga ako toko Israel pulua o lel okime nge a Krais, aveto o mothong tova lomumu ve, God ile riong ako i kin tomo i nge a Abraham ome ititeviere nomenga kene i velpol nunganga avele. I velpol nunganga, eneke tokokoe areko o velpol nge a Jekop ako iion aininga a Israel ia mla, or alavusnga ini a God ile toko nungangare avele. Na thomu o rivenga ako ve, God i apet toko ini a Abraham itevinga nunganga, tova ve i velpol nge ia mla, ave lomu lemi rumong aken i nunganga avele. God i apet toko ini a Abraham itevinga nunganga, ako nge ile riong kinnga, na i ranga ve ako thomu o ri nge, kene avele, eneke Abraham itun pelie o voth, aveto God i ateal inga Abraham itun a Aisak ienga, nge ako i kin ile riong tomo nge a Abraham ve, “Aro tho apet a Aisak ititeviere oenga mo ini ol i titovum ol re.” * Na uneke ako tho ri nge, kene i mirenga ve, Abraham ititeviere ako ia mla i pavelpol or, or alavusnga ini a God itutunre avele. Aveto God i ri ve, Abraham ititevie nungangare ini inga areko ile riong kinnga i pavelpol or, na or kene ini ol i itutunre ol. Na i venen aken, eneke God i kin ile riong tomo nge a Abraham ve, “Nge tovu po konga nge ngov ke, aro tho lo werer, na nge wop lemi aken Sara kene aro i maneu itun tomonnga a Aisak lale.”
10 Na e mun e ako Sara itun aken ini a Aisak na ini titevimem. Na Aisak iewo a Rebeka kene iopo ma itun or aini o ngo a iopo lemi, ako otema omole. 11-12 Na i pop or rongan, na o oma vothung kerenga eve vothung sivenga pelie rongan, aveto God kene i ria Rebeka ve, “Om tengen a Iso aro i velpol ini tum opisoinga a Jekop ile umonga.” Na God ile riong aken i pathengal it ako ve, God ile atealing nge tokokoere i panes inga ur ako ilemi alpotet nge, na i panes ole vothung avele, eneke i sungu ile riong aken a mukaling, na or paini o oma vothung kerenga eve vothung sivenga pelie rongan. Aveto God i ateal tokokoere ranga ve ako i sis ve aro i oma i. 13 Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge, ako i ri ve,
“Ok sagu a Jekop ma tho ateal i,
aveto nik silal a Iso.” Malakai 1:2-3
14 Na God i oma venen aken, naro te ri vava, e? Aro te ri ve, “God ile vothung i vengveng avele,” e? Avele! Aro te ri venen aken avele! 15 Eneke, God i ria Moses ve,
“Na toko kathnga areko tho ateal ir
mo aro tho themosal or,
kene aro tho themosal inga or.
Na toko kathnga areko tho ateal ir
mo aro lemik esal or,
kene aro lemik esal inga or.” Kisim Bek 33:19
16 Maken, God i ateal inga tokokoere ako nge ile themosaling inga mo ini ile, na e avele i velpol ini a God ile, ako nge ur ako isivenga ilemi i voth nge, eve nge isivenga ile omaing engenga. 17 Na aken i nunganga, eneke God ile erere i ri nge ile riong ako i sungu i a Isip angare ole nepes a Pero nge, ako i ri ve,
“Tepun or aini i voth
ako tho papompom vengveng ong nge,
na i vene:
Aro tho pathengal lek engenging
a tokokoere nge,
nge ako tho sung paomelaling
a ong nge.
Na e mun e, aro iok i kima
a pen elonga ake ru a ulue.” Kisim Bek 9:16
18 Maken aro ve God i sis ve aro ilemi esal toko e, aken aro ilemi esal i. Na aro ve i sis ve aro i palemi rit toko e mo itelnga pla, aken aro i oma mun i.
19 Na ava omu e aro i nina tho ve, “Aro ve God i palemi rit tokokoere venen aken, i vava ako God ikei palil or nge ole nong sirikong aken, e? Eneke aro ve God i ateal toko e ve aro i oma ur e, aken toko e avele i pavurvur aro i es lelpot nge aken.” 20 Aveto wong ini toko le vanga ako ong ri venen aken, e? Wong ini neneanga na i vava ako keum paenal nge a God, e? Aro ve toko e i viv saka mo i oma thei pokin nge, na aro ve thei pokin aken iwo i voth, i mothong tova i ria itokoninga ve, “I vava ako ong viv tho vene ake, e?” § 21 Na saka vivnga e ako i pavurvur ako aro i ela saka epee omole mo i viva thei pokin or aini nge. Na i pavurvur ako aro i ateal epee epee mo i panes ilemi nge omanga. Na aro ve i oma epee omole mo ini thei pokin a urvet, ur e avele. Na aro ve i oma aininga mo ini thei pokin vulutnga, ur mun e avele. Aken ini ile omaing inga.
22 Na God ile atealing nge tokokoere i vene mun re aken. Na nomenga ako God ilemi alpotet ve aro ilemi klingtun toko pelie, naro i pakerenga or tomo nge ile engenging, mo ako aro toko alavusnga ake ru a ulue aro o thepol ile lemi klingong tomo nge ile engenging aken, aveto ilemi alpotet mun ve aro i paninal rintet nge omanga, 23 mo aro toko pelie o pavurvur ako aro o el ile themosaling mo olemi mire ako ve, ini God a urvet ako i sivenga rintet. Na nomenga mun ako God i ateal tokokoe areken ve aro i themosal or venen aken, mo ako aro toko alavusnga ake ru a ulue aro o thepol mun ako ve, ini God a urvet ako i sivenga rintet. 24 Na ile themosaling elnga areken ini it ako i leng it mo ini ile, na i leng Judare oenga avele, aveto i lengpot mun pelie ako ini Judare avele. 25 Na i ranga ve ako God ile riong elnga a Hosea i ri nge, ako i ri vene:
“Areko or ini lek tokokoere avele nomenga,
aro tho apet ol or ini
‘Lek tokokoere.’
Na areko ok sagu or nomenga avele,
aro tho apet ol or ini
‘Areko ok sagu or.’ ” Hosea 2:23
26 Na Hosea i ria mun ve,
“Na nge pen epee ako God i ria or ve,
‘Thomu ini lek avele.’
Na nge pen vengveng aken
God ako i mimi evelelnga aro i ria or ve,
‘Thomu ini lek.’ ” Hosea 1:10
27 Na i venen aken nge tokokoe areko or ini Judare avele, aveto God ile riong elnga a Aisaia ri engeng nge Israelre vene:
“Na aro ve Israelre oa titaling i velpol
ranga ve ini rua a wonwon a titaling,
God kene aro i pamimi inga or posalngati.
28 Eneke Toko Pomnga aro i patopalal selele ile paomelaling viri viri
nge areko o voth ake ru a ulue,
ranga ve ako i ri nge.” Aisaia 10:22-23
29 Na i ranga ve ako Aisaia i ri nge a mukaling ako i ritet nge Israelre ve,
“Aro ve Toko Pomnga ako ile engenging i aolonga rintet
kene i mitrup titevirre opaomelalnga avele,
aro te vus selele
ranga ve ini rem a Sodom ome a Gomora ako o vus selele.” Aisaia 1:9
Israelre o velpol ini toko vengvenga a God itheki avele, eneke olemio nge a Krais avele, aveto o engeng inga nge a Moses ile patorong panesnga.
30 Maken lek riong aken i mirenga vava, e? I mirenga ve, areko or ini Judare avele, na o betet ve aro o velpol ini toko vengvengare a God itheki, kene avele, or kene o velpol ini toko vengvengare a itheki, eneke olemio nge a Krais. 31 Na i mirenga mun ve, Judare ako o betet nge a Moses ile patorong panesnga mo aro o velpol ini toko vengvengare a God itheki, kene o velpol ini toko vengvengare a itheki avele. 32 Na i venen aken nge neke? Eneke o rong tomo i nge ole lemioong avele, aveto o engeng inga nge ole omaing ako nge a Moses ile patorong panesnga. Na nge ole omaing aken inga o sis ve aro o velpol ini toko vengvengare a God itheki. Aveto avele. Na Jisas i velpol ranga ve ini um ako oeve tup nge. 33 Na i ranga ve ako God ile erere i ri nge ako i ri vene:
“Nongpol!
Aro tho pamenu toko
ako a tete a Saion ako a Jerusalem,
na i ranga ve ini um
ako tokokoere oeve tup nge
na o matu nge. Aisaia 8:14
Aveto areko olemio nge i,
aro o el le maraing nge i avele.” Aisaia 28:16
* 9:7 Stat 21:12 9:9 Stat 18:10-14 9:11-12 Stat 25:23 § 9:20 Aisaia 29:16