27
Pablo yajnɨcxɨ jɨm Roma
1 Co ajcxy yajnihuinmayɨɨy co xyquexáangɨxyɨch jɨm Italia, chi Pablo yajcɨ̈yejc mɨɨd jacjadyii machyjäy ma tüg capitán huɨdi anajty yxɨɨ Julio, je' huɨdi nihuindzɨn'ajtp tügpɨcy soldadtɨjc huɨdi anajty yxɨɨ batallón Augusto.
2 Chi ɨɨch ajcxy ndɨgɨy ma tüg barco huɨdi yhuindzɨn cogajpɨp jɨm Adramitio. Je barco hue' anajty ñɨcxa'ñ ma nijëjɨty barco jättac jɨm Asia ñaaxjot. Chi ɨɨch ajcxy ndzoonɨ. Mɨɨd ɨɨch anajty ajcxy Aristarco huɨdi anajty cogajpɨp Tesalónica jɨm Macedonia.
3 Com jabom ɨɨch ajcxy nja'ty ma barco jättac jɨm Sidón. Jɨm je Julio pa'ayoy Pablo, e ahuaatzɨ ytu' co huen nɨcxy co'ixɨ̈y ymɨgügtɨjc, etz huen je' ajcxy yajcayyii yaj'ügyii.
4 Co ɨɨch ajcxy ndzooñ jɨm Sidón, chi je naax mejy'agujcpɨ yhuɨ'mnɨ anajty'amy huɨdi yxɨɨ Chipre, mɨɨd co je poj anajty jɨjpcobojɨ̈y je barco.
5 Chi je barco huinyöyñajxy je Cilicia ñaaxjot etz Panfilia ñaaxjot, oy njädyɨch ajcxy jɨm Mira, tüg cajp jɨm Licia ñaaxjot.
6 Jɨm je capitán paty tüg Alejandría ybarco hue' anajty ñɨcxy jɨm Italia. Chi je capitán ɨɨch ajcxy xyajbarcotɨgɨɨy.
7 Canaag xɨɨ ɨɨch nyöy janch oñdägy, adzaach ɨɨch ajcxy nja'ty mɨhuingon je Gnido co anajty je poj tzach jɨjpcobojɨ̈y je barco. Najx ɨɨch ajcxy mɨhuingon Salmón, etz njüyöy'ahuɨdijtyɨch ajcxy Creta je mejy'agujcpɨ naax.
8 Adzaach ɨɨch ajcxy nja'ty ma barco jättac huɨdi anajty yxɨɨ Buenos Puertos, mɨhuingon Lasea.
9 Tɨ ɨɨch ajcxy ooy anajty nxɨɨdɨgoy, e ooy anajty ycodzɨgɨ̈jɨty je barco yajyöyɨɨ. Tɨ anajty je ayuuxɨɨ ñajxnɨ, e tɨ mɨhuingon anajty je poj tuu tiempo huɨdi jäy ytijpy invierno. Paady Pablo je soldado huindzɨn jaccapxhuijy,
10 chi Pablo ymɨnañ:
―Huindzɨndɨjc, jadu'n nej yam codzɨgɨ' jada ooy co njacnɨcxɨm barcojoty, ca' yjecyɨty co nɨcxy ndɨgooyɨm mɨɨd barco etz mɨɨd ñidzɨmy etz n'o'ctaayɨm.
11 E je soldado huindzɨn yjacmɨjpɨdac oy je barco yajyöybɨ y'ayuc etz je barco capitán y'ayuc, ca'ydɨ Pablo y'ayuc.
12 Com je' co je barco yjättac ca' anajty y'óyɨty, nɨcxy jɨm yajnajxcɨxy je poj tuu tiempo, chi je jacmaybɨ ajcxy yhuinma'ñypɨdacy, co jëbɨ barco yjacyöy, oc'ixaangɨxy pen yjätcɨxy jɨm Fenice ma Creta ñaaxjot. Jɨm ma tüg barco yjättac huɨdi y'aguu najtz'ixɨɨyb ma xɨɨ pɨdzɨmy, e jɨm anajty je poj tuu tiempo yajnaxaangɨxy.
Je mɨjpoj mɨjtɨgoy ma je mejy
13 Jadu'n yjajty co je jɨɨnboj hueenɨ ypɨdzɨɨmy, huin'it huinmay ajcxy co jëbɨ yjactüyöy je barco. Chi ajcxy yajpɨdɨ̈gy je mɨj pujx huɨdi barco yajtɨnayxɨjp, e yajyöychooñ je barco. Chi ñɨcxy je barco mejypa' mejypa' ma Creta ñaaxjot.
14 Huin'it hueenɨ tiempo ñajx, chi je mɨcpoj miiñ ma tɨɨchpoj pɨdzɨmy, huɨdi jäy ytijpy Euroclidón, jadu'n yhuimbɨdzɨm, Noreste.
15 Chi je mɨc poj yajtütɨgajch je barco, e com ca' anajty ndɨmdüyöygɨxnɨ mɨɨd je poj ycɨxpɨ, chi je mɨc poj ɨɨch ajcxy xyajnɨcxy adzip ma anajty tzocy.
16 Najx ɨɨch ajcxy mɨhuingon tüg naax mutzpɨ mejy agujcpɨ huɨdi yxɨɨ Clauda, e adzaach ɨɨch ajcxy nyujcjugujcy je mutz barco huɨdi anajty miimb ixxodzɨ̈y ma je mɨjpɨ.
17 Co ajcxy jugujcpɨdzɨmy je mutz barco, chi ajcxy yajtuuñ maychaay e xojtzmujcy je barco aguu. Chi ajcxy yajmɨnajcy je huit huɨdi anajty poj mɨc tzach ymajchyp. Je' co chɨgɨɨygɨxy co chɨmnɨcxɨɨyb je barco jɨm ma mejy huɨdi ca' y'agomɨty, ma püjot huɨdi yxɨɨ Sirte. Chi ajcxy ñayyejcɨ huen poj yajnɨ́cxɨgɨxy.
18 Com jabom, com ooy mɨc anajty je poj, chi ajcxy je chɨmy mejy cöjɨbijptaayɨ.
19 Je mɨdugɨɨg xɨɨbɨ, chi ɨɨch ajcxy nmejycöjɨbijptay je tungbejt huɨdi yajtumyb ma je barco.
20 Tɨ anajty canaagxɨɨ ñajxnɨ e ɨɨch ajcxy ca' ma xɨɨ madza' n'oc'íjxcɨxnɨ, mɨɨd je mɨj poj ycɨxpɨ huɨdi anajty ɨɨch ajcxy xychachyajtüyöyp. Hue' ɨɨch ajcxy ndijcɨxy co tɨ ndɨgóoygɨxyɨch, ca' ndijy ɨɨch ajcxy ndzögɨpy.
21 Tɨ anajty xɨɨ tiempo ɨɨch ajcxy nyajnajxcɨxy jaygay, chi Pablo ytɨnayɨ̈gy, nɨmay je jäy ajcxy:
―Yëydɨjctɨjc, co ɨɨch miich ajcxy xycacapxymɨdoy ca' ngatzoonɨm jɨm Creta ñaaxjot, e ca' ixyipy jada ayo'n yam jadu'n nbaatɨm.
22 Jadachambɨ ca' mdajcɨxy mmaygɨxy, ca' ni pɨn ytɨgoya'ñ, oy je barco yjatɨgoy.
23 Amygoodz je nHuindzɨn Dios tüg y'ángel tɨ ñayguëxɨ̈gyii ma ɨɨch, je Dios huɨdi ɨɨch ngapxymɨdooybɨch, yɨ' tɨ quexy.
24 Je ángel tɨ xyñɨmäyɨch: “Ca' mdzɨgɨ̈y, Pablo, copɨcy co mjatyjädɨpy ma je mɨj'ane'mbɨ, je César yhuɨnduu. Mɨɨd miich ycɨxpɨ, Dios ñihuänamy yajtzögamy tüg'ócɨy huɨdi ji barcojoty, ca' ni tüg y'ögɨpy.”
25 Paady nayjot'amɨjmóoyɨgɨx, yëydɨjctɨjc, nmɨbɨjcpyɨch Dios co jadu'n yjada'ñ jadu'n nej yɨ' y'ángel tɨ xyñɨmäyɨch.
26 Ooy ycopɨcyɨty nɨcxy nmɨjpojpejtɨm ma tüg naax mejy agujcpɨ.
27 Majmactz xɨɨ je mɨc poj anajty yajyöyii je barco oyñinej jɨm ma je mejy huɨdi yxɨɨ Adria, chi mɨjcutz je barco yajyöybɨ jɨhuɨ'ñybɨjcy co anajty tɨ mɨhuingoñ naax.
28 Chi ajcxy quipxy je nɨɨ jadu'ñɨ anajty ycɨcyɨty, e hue' ajcxy quipxy iipx xap ycɨcyɨty. Jahuengɨ huin'it jadüg'oc ajcxy quipxy je nɨɨ, e hue' oy quipxcɨxy majmocx xap ycɨ́cyɨty.
29 E co anajty chɨgɨɨygɨxy co tijy je barco jɨjpcobonɨ̈huɨpy ma tzaagop, chi ajcxy pɨdacy nɨɨjoty mɨdaax pujx ma barco y'ɨjx, je huɨdi yxɨɨjɨp anclas, janch tzɨgɨɨyb anajty ajcxy y'ahuijxcɨxy coonɨ xɨɨmɨ̈huɨpy.
30 Chi je' ajcxy huɨdi anajty barco yajyöyp yhuinma'ñybaty co yquëga'ñ ameech. Chi ajcxy pɨdacy nɨɨhuingɨ́xy je mutz barco. Chi ajcxy ñaybɨdaacɨ jadu'n nej jɨhuɨɨy je ancla jac yajmɨnagaangɨxy jɨm ma barco yhuinduu.
31 Huin'it Pablo nɨmay je soldado huindzɨn etz je soldadtɨjc:
―Pen ca' jada huɨ'mgɨxy ma barco, ca' miich ajcxy mejy ypɨdzɨmɨpy.
32 Huin'it ajcxy tzujctujcy je tzaay huɨdi je mutz barco anajty mɨɨd ycoxochɨty, chi ajcxy yajcäy je mutz barco nɨɨjoty, e chi je mejy yajnɨcxyɨ.
33 Moñyɨ Pablo mɨgapxy je jäy ajcxy, chi ajcxy nɨmay co huen huingayñajxcɨxy, chi Pablo ymɨnañ:
―Cham majmactz xɨɨ ma miich ajcxy ca' mmaagɨxy, e ni ca' mgaaygɨxy m'uuccɨxy.
34 Tun may'ajt caaygɨxy oy jadu'ñyɨ, copɨcy jada co njatyñïdzooctähuaanɨm, ni tüg ngöhuay ca' ytɨgoyaanɨm.
35 Co Pablo jadu'n ymɨnanday, chi tüg tzajcaagy conɨ̈gy, chi jayɨjp Dioscojuyip yajnajxy mayjäy agujc, chi tujc-huäcxy etz ytɨgɨɨy ajcxy caaybɨ.
36 Mɨc'amy je jäy ajcxy yjotmɨgɨyday nidüg'ócɨy, e chi ajcxy ytɨgɨɨy caaybɨ.
37 Hue' anajty ñaybáatɨgɨxy barcojoty mejtz mɨgo'px jatugɨ'px majmocxtüg jäy.
38 Co ajcxy ycayday, chi jacnɨɨgöjɨbijpy je trigo, jɨgɨx huen cömɨnacy je barco chɨmy.
Chi barco tüg yquiñ
39 Co yxɨɨmɨɨy, chi je barco yajyöybɨ ca' ijxcapy je naax, e y'ijxpaty tüg it ma mejy huen ycoguegɨ̈y, e jɨm anajty püjot. Chi ajcxy yhuinma'ñybaty co'ixaangɨxy pen jëbɨ jɨm yjäty je barco.
40 Chi ajcxy tzujctujcy je tzaay huɨdi anajty mɨɨd yxochɨty je anclas, e chi anclas yhuɨ'mnɨ nɨɨjoty, huin'it ajcxy mɨguejɨɨy je nɨɨgaap huɨdi tumb co tümöy je barco. Chi huit jadüg'oc ajcxy pɨdacy huɨdibɨ pojmajtzp. Chi je barco ytɨgɨɨy yöyb, tɨɨy ajcxy yajnɨcxy ma püjot.
41 E chi oy mɨnaybadyii ma anajty je mejy mejtz it oy mɨc ycujyɨn, chi oy yjëpxy püjoty. Je barco jɨjp oy ytɨgɨ̈y tätzpɨcy ca' huaad y'ocyücxnɨ, e je barco ɨjx oy ytɨgɨɨyñ aguejthuäcxpɨ ymɨɨd je mejy püjoty ymɨjaa.
42 Chi je soldado yjayaj'ögaañ je machyjäy ca'ydɨ yqueeccɨxy ayaahuɨp.
43 Je soldado huindzɨn ca' a'ɨxɨɨy nɨcxy yaj'ögyii Pablo, chi nɨmay soldado ajcxy co huen ixmajtzcɨxy yɨ machyjäy. Chi je soldado huindzɨn nɨmay je jäy ajcxy co huen nɨɨdɨgɨɨygɨxy pɨnjaty jajtp yau.
44 E huɨdi ca' jajtcɨxy yau jaydëbɨ nɨɨdɨgɨɨygɨxy mɨɨd pu'y etz mɨɨd barco pedasɨ. Jadu'n ajcxy nidüg'ócɨy ymejy ypɨdzɨmday.