4
Naamiya daggiya kʼIsa
(Matiye 4.1-11; Markus 1.12-13)
Isa yi kama ti biza kʼooye Zurden ôoniyo tʼUnde Kamilen̰, maŋ Unde Raa gette tʼa-di tʼiide kʼadda balɗa. A ume geŋ Meeda siitanɗani tʼa yi niime daggiya adda kʼonniyo ada piɗe geŋ me. Adda kʼonniytagi geŋ yoŋ yʼa likke daa kʼomɓo, wo aame onniytagi geŋ an tʼiŋgile maŋ, mosogo tʼa yi ziiɗa. Iŋkino maŋ Meeda siitanɗani ti di ruute, tʼede: «Aame kee Ulo Raa kotto maŋ, kʼelo urzi a mokkolo ette tʼa-kime omɓo.» Isa yi diʼn gime onamtú, yʼede: «Koŋ te mʼollo, ono eŋ an riiŋe ti kaaga adda mattup ki Raa, anʼde: “Lekkiyo wedusu, todʼte tʼurzi kʼomɓo bizí ɗaŋŋal ye*.”»
Maŋ Meeda siitanɗani tʼa-di tʼiide kʼekki mokkolo sohoro, wo a kaamiki ita moziko pay ki duniya ti di gizite, 6-7 wo ti di ruute, tʼede: «Aame ki-dikka wo kʼo uttila maŋ, nʼa di tʼela a kee toogo ti laale wede ki moziko pay ette, kono kane pay eŋ an oo nʼele a nuŋ, wo ni-tʼele a wede aa ni dehu.» Maŋ Isa yi di ruute, yʼede: «Mʼollo, ono eŋ an riiŋe ti kaaga adda mattup ki Raa, anʼde: “Kee kʼottilo a Galmeega Raazá, wo geŋ a yode ɗaŋŋal ki naabo me.”»
Saŋ maŋ Meeda siitanɗani tʼa-di tʼiide Zeruzalem tʼa-ti yʼ ziipe tʼekki Ɓoy Raa a ume wede awwa, wo ti di ruute, tʼede: «Aame kee Ulo Raa kotto maŋ, tʼawwa geŋ kʼolɗi kʼa zabba siiɗo, 10 kono ono eŋ an riiŋe ti kaaga adda mattup ki Raa, anʼde:
“Raa yʼan di roota maaleekiyagí kono kee,
an gi di booha.”
11 Wo soŋ an riiŋe, anʼde:
“an gi di seeɗa beezaŋ,
kono kʼa tʼalɗa zoŋɗá a ki tʼoggo ekki mokkolo ye.”»
12 Isa yi di ruute, yʼede: «Mʼollo, ono eŋ an riiŋe ti kaaga adda mattup ki Raa, anʼde: “Kee Galmeega Raazá ki yʼ naame ye§.”» 13 Iŋkino aame Meeda siitanɗani ita naamiya daggiya ere tuuku toŋ pay ti ti ɗiŋge maŋ, tʼa tʼirga ti tuddí bini onniyo ere ti tʼoona ti doolo.
Naabo kʼIsa a siiɗo Galile
(Matiye 4.12-17; Markus 1.14-15)
14 Isa geŋ ôoniyo ti toogo kʼUnde Kamilen̰ yʼa-gime ki siiɗo Galile, wo sundí tʼa îile adda siiɗo pay gette. 15 A ume geŋ yi dooyisito adda ɓoyɗi ɗoŋ Yawudiyagi ge dooyiso, wo ɗoŋ pay an di yʼ tamma.
Ɗoŋ Nazaret an koogire Isa
(Matiye 13.54-58; Markus 6.1-6)
16 Isa yʼa tʼiiziga, yʼa iŋgile ki Nazaret geeger ere yʼa ihira. A onniyo ere ki puukiyo Yawudiyagi maŋ, aa daayum yi dʼisiyo yi-tʼiide adda ɓoy wede Yawudiyagi ge dooyiso, maŋ yʼa tʼiiziga yʼan di gare mattup ki Raa ere ti kaaga. 17 An i dʼele mattup lobiɗe ki nebi Ezayi. Aame yi tʼihina maŋ, yi dʼuune ume wede an riiŋe, anʼde:
18 «Unde Galmeega Raa ti konso a eedó,
yoŋ yi ni biire kono nʼa kizite Rabila Majjaanawa a ɗoŋ an kʼede munɗa ye.
Yʼa nʼigibe kono nʼa kizite a ɗoŋ an ziɗɗo ɓulagi an tʼaɗɗe,
a ɗoŋ koŋzayi edayaŋ a-tʼihina an di wolle keren̰,
wo a ɗoŋ an an ooɗibe yeebadaŋ an tʼaɗɗe ti dabaradaŋ te,
19 kono nʼan di kize ozzine wede an di wolle beeko Galmeega Raa*
20 Aame yi ɗiŋge gariya maŋ, mattup yʼa-tʼilbiɗa umatú, yi-di tʼele a wede i naabiya adda ɓoy gen̰n̰o, yoŋ yʼa-guune. Wo ɗoŋ pay adda ɓoy geŋ edayaŋ ki tukki yode. 21 Iŋkino maŋ yʼan dʼiise rootiyo, yʼede: «Aŋki batum ono ɗoŋ an riiŋe ti kaaga adda mattup ki Raa ɗoŋ kun illiga eŋ, a tʼiide a kune.» 22 Ɗoŋ pay an di yʼimme, an ziiɗa giggiraŋ a ono ɗoŋ majjanɗani uɗɗe ti bizí geŋ me, wo an di rootiyo, anʼde: «Yo eŋ ulo Yusup ɗe me!» 23 Maŋ Isa yʼan di ruute, yʼede: «Ki kotto nʼelkiyo kune kun o roota ono ombiɗe en̰n̰o, kun tʼeesa: “Wede daawiya no, ki daawo tuddá ɗo.” Wo kun o di roota soŋ: “Kaye ay yʼilliga sulɗi ɗoŋ pay kee kʼizo a geeger Kapernayim me, wo a en̰n̰o adda siiɗadá toŋ kʼiso sulɗi ɗoŋ iŋkino kay.”» 24 Wo yʼa ruute sey, yʼede: «Ɗerec iŋkino wo nʼun di rooto: Nebi geŋ ɗoŋ a geeger ere yʼa ihira ɗaŋŋal, onamí an kʼolliga ye me. 25 Ɗerec iŋkino wo nʼun di rooto: Ti kaaga a ozzinagi ki nebi Eli geŋ, ozzine aɗo ti gootiyo mizzi yi ki guppe ye, i dʼize mosogo ɓaadaŋ adda siiɗo pay. A ozzine geŋ mandayɗayi ɓaadaŋ a siiɗo kʼIzirayel me, 26 wo toŋ nebi Eli Raa yi ki yʼigibe ye, yʼa nooge ere soo ti diine kane geŋ me. Yʼa yʼigibe kʼume mandaayawa ere soo Yawudowo ye ti lekkiyo a Sarepita adda siiɗo ki Sidoŋ. 27 Soŋ a ozzinagi ki nebi Elize geŋ, i dʼede ɗoŋ bintiɗagi ɓaadaŋ a siiɗo kʼIzirayel me, wo ti diinayaŋ wenɗa soo toŋ i kʼize ye kamilen̰ me, a tʼize kamilen̰ Naama ɗaŋŋal yoŋ ti siiɗo Siiri
28 Aame an illiga onamí iŋkino maŋ, kane ɗoŋ pay i tʼugiye adda ɓoy wede Yawudiyagi ge dooyiso geŋ, an di gulkuwe ɓaadaŋ. 29 Maŋ kane an tʼiiziga, Isa tʼadda geeger an di yʼuɗɗe, an di-tʼiide neere tokomo ere geegirzaŋ eego, kono Isa an ti yʼ kibiro kʼekki zire. 30 Wo yoŋ yi tʼuɗɗe ti diinayaŋ, yʼa ziiɗa urzizí yʼa iŋgile.
Isa yo a Kapernayim
(Matiye 7.28-29; Markus 1.21-28)
31 Iŋkino maŋ Isa yʼa-ɗiige ki Kapernayim geeger ki siiɗo Galile. A onniyo ere ki puukiyo Yawudiyagi maŋ, ɗuwo yi diʼn dooyiso, 32 wo kane dooyisadí gette tʼan diʼn ziiɗa, kono yi dooyiso ti toogo suuniyo ere ki yode batum. 33 Adda ɓoy wede Yawudiyagi ge dooyiso geŋ i dʼede wedusu i-dʼede siitan a eedí, yʼa iɗili ti golla awwa, yʼede: 34 «Wayya Isa wede ti geeger Nazaret no, ki dehu moo me a tukki kaye me? Ay suune kee kʼiido kono kʼay diʼn dagge. Kee nuŋ ni ki suune, kee Wede Kamilen̰ Raa yʼigibo.» 35 Maŋ Isa yi di ruute ti golla zakiɗi, yʼede: «Koŋ mʼa tʼappa bizí wo mi tʼaɗɗo ti tukki wede me.» Wede geŋ siitan tʼaa diin̰e siiɗo a diinayaŋ wo tʼa tʼuɗɗe ti tuddí, ti-kʼize munɗa ulsu ye. 36 Kane ɗoŋ pay orgiso tʼanni ziiɗa wo an dʼiise rootiyto ti tuddaŋ, anʼde: «Urzi kʼono ɗoŋ kino eŋ miŋ mummino me! Wede eŋ tʼurzi wede an i ele wo ti toogo ere i-dʼede gette, siitanɗani yʼan di rootiyo an tʼaɗɗe, wo an tʼaɗɗiya.» 37 Wo Isa sundí ti môolo adda siiɗo gette pay.
Eliyo beeko a ɗoŋ kʼeeni ɓaadaŋ
(Matiye 8.14-17; Markus 1.29-34)
38 Isa geŋ tʼadda ɓoy wede Yawudiyagi ge dooyiso yi-tʼuɗɗe, yʼa tʼiide daŋ Simo. Aame yʼiiney maŋ yi-tʼuuney ande Simo i-ti dʼiire girgir, wo an tunde Isa, anʼde: «Erewo ette mummino ki iso!» 39 Maŋ Isa yʼaa dʼuttile ki tuddutú, wo yʼa ruute ti golla zakiɗi a ooriyo tʼa tʼooli. A kaamiki ooriyo tʼa tʼiili, todʼ tʼa tʼiiziga wo tʼan dʼiise naabiya.
40 A peeɗo tʼa tʼiire maŋ, kane ɗoŋ pay an dʼede ɗoŋzaŋ eeni wede tuuku toŋ tʼita kʼeenizí kʼeenizí geŋ, an i di ziko a Isa. Yoŋ a wede tuuku toŋ yi di zaapu beezí beezí, wo kane an dʼooniyo bee. 41 Iŋkino kane siitanɗani toŋ an tʼaɗɗiyta kay ti tukki ɗoŋ ɓaadaŋ kaŋ ɗollite, an dʼeesiyo: «Kee Ulo Raa! Kee Ulo Raa!» Wo yo Isa yʼan di rootiyo ti golla zakiɗi wo yʼan kʼooliyo urzi an ki dʼorba ye, kono kane an yi suune yoŋ Almasi Raa yi biire me.
Eŋgilso kʼIsa ki siiɗo Ziide
(Matiye 4.23; Markus 1.35-39)
42 Aame ume i tʼumpile maŋ, ti Kapernayim Isa yʼa tʼuɗɗe yʼa iŋgile kʼadda balɗa. Kane ɗoŋ duuru an di yʼ dehutu. Aame an yʼuune maŋ, kane an dehu yʼa lekke a sirpadaŋ wo an di yʼeegire yi kiʼn ooli ye. 43 Wo Isa yʼan di ruute, yʼede: «A geegiryagi ɗoŋ ti doolo toŋ, i dehu nʼan kizite Rabila Majjaanawa ki Moziko Raa tʼiina, kono yi nʼigibo miŋ kʼiŋkino.» 44 Maŋ adda siiɗo Ziide yi kazita adda ɓoyɗi ɗoŋ Yawudiyagi ge dooyiso.
* 4:4 4.4 Kun wollo adda mattup ki Deeterenom 8.3. 4:8 4.8 Kun wollo adda mattup ki Deeterenom 6.13. 4:11 4.11 Kun wollo adda mattup ki Soom 91.11-12. § 4:12 4.12 Kun wollo adda mattup ki Deeterenom 6.16. * 4:19 4.19 Kun wollo adda mattup ki Ezayi 61.1-2. 4:26 4.26 Kun wollo adda mattup ki 1 Mozagi 17.1,8-16. 4:27 4.27 Kun wollo adda mattup ki 2 Mozagi 5.1-14.