6
Jesusʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty tkutʉjtʉ ja triigʉ sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ
1 Ma̱ tuꞌugʉ sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ ja Jesús mʉt ja ꞌyʉxpʉjkpʉty ña̱jxtʉ triigʉ kamoty. Es ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk tkutʉjtʉ ja triigʉ es twinxatstʉ es tjʉꞌxtʉ ja pya̱jk.
2 Net nijaꞌajʉty ja fariseeʉty dyajtʉʉdʉ:
—¿Ti ko dʉꞌʉn xytyundʉ miidsʉty ma̱ sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ diꞌibʉ kyaj ñigutíkyʉty?
3 Es ja Jesús ꞌyadsooy:
—Es miidsʉty, ¿ti kyajnʉm xyꞌʉxpʉktʉ diꞌibʉ tyuun ja Davit ko yʉꞌʉ es ja jyamyʉʉdʉty tmʉda̱jttʉ ja yuu?
4 Tyʉjkʉ ja Davit ma̱ Diosʉ tyʉjk es tjuꞌty ja tsa̱jkaaky diꞌibʉ kuniꞌxy es tka̱a̱y yʉꞌʉ es nandʉꞌʉn tmooydyʉ ja jyamyʉʉdʉty. Es kyaj jyanigutíkyʉty es yʉꞌʉ tkáydyʉt, yʉꞌʉ jeꞌeyʉ ja teedyʉty mba̱a̱t tkaydyʉ tadʉ tsa̱jkaaky.
5 Es nandʉꞌʉn jyʉnáñ ja Jesús:
—Es ʉj nmʉda̱jtypyʉts yʉ kutujkʉn nandʉꞌʉn ma̱ sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ.
Yedyʉjk diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja kyʉꞌʉ tuk aduꞌum tʉꞌʉts
6 Es ma̱ jatuꞌugʉ sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ Jesús tyʉjkʉ ma̱ ja tsa̱jptʉjk es dyaꞌʉxpejky ja ja̱ꞌa̱yʉty. Japʉ naty tuꞌugʉ yedyʉjk diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja ꞌyaga̱ꞌa̱ñgyʉꞌʉ tʉꞌʉts.
7 Es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp es ja fariseeʉty tpajʉdijttʉ ja Jesús es tꞌixa̱ꞌa̱ñ pʉn yaꞌꞌagʉdakypy ja ja̱ꞌa̱y ma̱ ja sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ, es dʉꞌʉn ttuundʉ ja anʉʉ es tpekymyoꞌoya̱ꞌa̱ndʉ.
8 Perʉ Jesús ñija̱ꞌa̱p diꞌibʉ wyinma̱a̱ydyʉp es tꞌanma̱a̱y ja yedyʉjk diꞌibʉ kyʉꞌʉ myʉda̱jtypy tʉꞌʉts:
—Pʉdʉꞌʉk es mdánʉt ya̱a̱ kujkꞌa̱a̱y.
Es ja yedyʉjk pyʉdeꞌky es tyʉna̱a̱y jap kujkꞌa̱jp.
9 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja wiinkpʉ ja̱ꞌa̱yʉty:
—Tyámʉts ʉj miits nyajtʉwa̱ꞌa̱ndʉ: ¿Ti mba̱a̱t nduꞌunʉm ma̱ ja sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ, ja oybyʉ o axʉʉkpʉ? ¿Nyajtsókʉm o nyaꞌoꞌkʉmʉ?
10 Net ja Jesús tꞌijxta̱a̱y nidʉgekyʉ diꞌibʉ naty tʉ tyukwa̱ꞌkmíkyʉty, es tꞌanma̱a̱y ja yedyʉjk:
—Xa̱jtʉ́w.
Es ko xya̱jtʉʉy, ꞌyagʉdakta̱a̱y.
11 Es ja fariseeʉty es ja myʉguꞌugʉty ꞌyajkʉdʉ mʉk es ñayꞌanma̱a̱yʉdʉ ak yʉꞌʉjʉty pʉn wiꞌix mba̱a̱t yajtúñ ja Jesús.
Jesús twinꞌixy nima̱jmajtskʉ ꞌyapóstʉlʉty
12 Es ko waanʉ jyejky, ta ja Jesús oj ñejxy ka̱jxtákpʉ ma̱ tuꞌugʉ kopk. Jam ja tsuu dyajna̱jxy kya̱jxtaꞌaky.
13 Es ko oj xyʉʉñʉ, net dyaxʉ diꞌibʉty yaꞌʉxpejkypy, es twinꞌijxy nima̱jmajtsk diꞌibʉ ꞌyapostʉlʉꞌáttʉp.
14 Yʉꞌʉ xyʉʉjʉty: Simonk diꞌibʉ Jesús yajxʉbajt Peedrʉ, Andrés, ja Simongʉ myʉgaꞌax, Santya̱ꞌa̱gʉ, Fwank, Felipʉ, Bartolomee,
15 Matewʉ, Tomás, Santya̱ꞌa̱gʉ, ja Alfeeʉ ꞌyuꞌunk, Simonk ja kananeeʉ ja̱ꞌa̱y,
16 Juudʉs yʉ Santya̱ꞌa̱gʉ ꞌyuꞌunk, esʉ Juudʉs Iskaryotʉ diꞌibʉ óknʉm kyʉya̱jk ja Jesús.
Jesusʉ mayjyaꞌay dyaꞌʉxpeky
17 Netʉ Jesús jyʉnajky ma̱ ja kopk mʉt yʉꞌʉjʉty es jyajty ma̱ tuꞌugʉ joy it. Es japʉ mayjyaꞌay ñaymyujkʉdʉ diꞌibʉ tsoꞌondʉp Judeeʉ, Jerusalén es ma̱ myejyñbya̱ꞌa̱jʉ Tirʉ esʉ Sidón.
18 Tya̱a̱dʉty tʉ naty jya̱ꞌttʉ es tmʉdowa̱ꞌa̱ndʉ ja Jesusʉ ꞌyʉxpʉjkʉn es nandʉꞌʉn ꞌyagʉda̱ꞌa̱ktʉt diꞌibʉ pʉjkʉdʉp. Es diꞌibʉ mʉjkuꞌu yaꞌꞌayoojʉp, nandʉꞌʉn ja Jesús dyaꞌꞌagʉdaky.
19 Es nidʉgekyʉ ja mayjyaꞌay ttonandʉ ja Jesús, jaꞌa ko mʉdʉ myʉkꞌa̱jtʉn ja Jesús dyaꞌꞌagʉdaky nidʉgekyʉ ja pa̱ꞌa̱m ja̱ꞌa̱y.
Pʉ́nʉty kuniꞌxyʉty
20 Net ja Jesús tꞌijxtʉ ja diꞌibʉ yaꞌʉxpejkypy, es tꞌanma̱a̱y:
—Kuniꞌxy miidsʉty diꞌibʉ ayoodʉp, pes mꞌíttʉp ma̱ Diosʉ kyutujkʉn.
21 ’Kuniꞌxy miidsʉty diꞌibʉ tyam ayuꞌa̱jttʉp, pes mjotkʉda̱ꞌa̱ktʉp.
’Kuniꞌxy miidsʉty diꞌibʉ tyam jʉʉy yáxtʉp, pes óknʉm mxiꞌik mxóndʉt.
22 ’Kuniꞌxy miidsʉty ko ja̱ꞌa̱yʉty mgaꞌoyꞌíxʉdʉ, mgaꞌoyꞌaxá̱jʉdʉ, myaꞌꞌaxʉkꞌixtʉ es jyʉna̱ꞌa̱ndʉ wiꞌixáty mʉt miidsʉty jaꞌa kots miits xypyanʉjxtʉp, ʉj, ja Naxwíñʉdʉ Ja̱ꞌa̱yʉdyʉ Kyudʉnaabyʉ.
23 Agujkꞌát jotkujkꞌáttʉ es xonda̱ꞌa̱ktʉ ma̱ tadʉ xʉʉ, pes, tsa̱jpótmʉ Dios mʉj wiin mgumáyʉdʉt. Nandʉꞌʉn tadʉ ja̱ꞌa̱yʉdyʉ ꞌyaptʉjkʉty tꞌaxʉktundʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉty.
24 ’¡Per pʉroobʉ miits mʉkja̱ꞌa̱ydyʉjkʉty! Tyamyʉ mjotkujkꞌáttʉ, per óknʉm mꞌayówdʉt.
25 ’¡Pʉroobʉ miidsʉty diꞌibʉ tyam ka̱a̱y úktʉp, pes óknʉm mꞌayuꞌáttʉt! ¡Pʉroobʉ miidsʉty diꞌibʉ tyam xik xoondʉp, pes óknʉm mjotmayꞌoogʉt es mjʉꞌʉydyʉt!
26 ’¡Pʉroobʉ miidsʉty ko nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty mꞌaxá̱jʉty oy, jaꞌa ko dʉꞌʉn ja ꞌyaptʉjkʉty tꞌaxá̱jʉdʉ diꞌibʉ jékyʉp andakp jyʉna̱ꞌa̱ndʉ ko yʉꞌʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉ!
Tsoktʉ ja mmʉdsip
27 ’Per ʉj nꞌanma̱a̱ydyʉp miits diꞌibʉ xymyʉdooꞌijttʉp, ko mdsóktʉp ja mmʉdsip es xytyúnʉt yajxón mʉt diꞌibʉ mgaꞌoyꞌijxʉp,
28 es mgunuꞌxtʉp diꞌibʉ mga̱jxpojkʉdʉp es niꞌamdow nibʉjktsówʉ ma̱ Dios diꞌibʉ mꞌaxʉktuunʉdʉp.
29 Es pʉn mgojxʉp tuk aduꞌum ma̱ mꞌama̱ꞌa̱tsy, moꞌoy jatuk aduꞌum. Es pʉn ja pʉ́n mbʉjkʉty yʉ mdsyamarrʉ, jan ja mnixuy es waꞌan nandʉꞌʉn dyajnejxy.
30 Es pʉ́n mꞌamdoojʉp diꞌibʉ mmʉda̱jtypy, moꞌoy, es pʉ́n tʉ ti mbʉjkʉty, katʉ xyꞌamdoy es dyajjʉmbítʉt.
31 Es tundʉ miidsʉty mʉt nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱y éxtʉm xytsyoktʉ es yʉꞌʉjʉty ttúndʉt nandʉꞌʉn mʉt miidsʉty.
32 ’Pʉn miits mdsojktʉp yʉꞌʉyʉ diꞌibʉ miits mdsojkʉdʉp, ¿ti oyꞌa̱jtʉn mduundʉp diꞌibʉ kyatuundʉp ja wiinkpʉty? Pes tyuundʉp yʉꞌʉ nandʉꞌʉn diꞌibʉ ꞌyandijtʉp pekyjyaꞌay.
33 Es pʉn miits mduundʉp oy yʉꞌʉyʉ diꞌibʉ miits mdsojkʉdʉp, ¿ti oyꞌa̱jtʉn mduundʉp diꞌibʉ kyatuundʉp ja wiinkpʉty? Pes tyuundʉp yʉꞌʉ nandʉꞌʉn diꞌibʉ ꞌyandijtʉp pekyjyaꞌay.
34 Es pʉn miidsʉty mdukꞌaniꞌxypy ja meeñ yʉꞌʉyʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ mꞌaꞌijxʉp es mmʉgʉbátʉdʉt jatʉgok, ¿ti oyꞌa̱jtʉn mduundʉp diꞌibʉ kyatuundʉp ja wiinkpʉty? Pes nandʉꞌʉn diꞌibʉ ꞌyandijtʉp pekyjyaꞌay tmoꞌoydyʉ yʉ myeeñ aniꞌxy yʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ mʉgʉbátʉdʉp.
35 Tsoktʉ es tundʉ ja oybyʉ mʉdʉ mmʉdsip, tukꞌanuꞌx ja mmeeñ nandʉꞌʉn yʉ ja̱ꞌa̱y es kyaj xyjʉjpꞌíxʉt es mmʉgʉbátʉdʉt, dʉꞌʉn xytyukꞌíxʉt ko miidsʉty Dios Tsa̱jpótmʉdʉ ꞌyuꞌungʉty. Jaꞌa ko Dios nandʉꞌʉn tyiimpy yʉ oybyʉ extʉ mʉt yʉ pekyjyaꞌay es pʉ́nʉty kyaj jyaꞌaygyʉdaꞌagyʉty. Es diꞌibʉ dʉn tyiimpy, Dios mʉj myayꞌata̱ꞌa̱ñʉty.
36 Paꞌꞌayowdʉ ja ja̱ꞌa̱y éxtʉm ja mDeedyʉ tsa̱jpótmʉdʉ mbaꞌꞌayóyʉty.
Kyaj wiinkpʉty nʉgoo nbayoꞌoyʉm
37 ’Katʉ xypyayoꞌoy ja wiinkpʉ, es ja Dios nan kyaj miits mbayoꞌoyʉdʉt. Katʉ xypyekymyoꞌoy ja wiinkpʉ, es ja Dios nan kyaj mbekymyoꞌoyʉdʉt miidsʉty. Paꞌꞌayowdʉ, es ja Dios nandʉꞌʉn mbaꞌꞌayówʉdʉt.
38 Moꞌoy ja wiinkpʉ, es ja Dios mmoꞌoyʉdʉt nandʉꞌʉn, oyʉ kijxn, ta̱ꞌtspéky, winxity es kuꞌujts. Es pʉn oy xykyijxʉ ja wiinkpʉ ja jyaꞌa, nandʉꞌʉn myajkijxtʉt.
39 Jesús yʉꞌʉ pyʉjtákʉ tya̱dʉ ijxpajtʉn:
—¿Ti mba̱a̱t tuꞌugʉ wiints twijtsꞌyoꞌoy ja myʉwiints? ¿Ti kyaj kyʉdáwʉt nimajtsk ma̱ tuꞌugʉ jut?
40 Ni tuꞌugʉ ʉxpʉjkpʉ diꞌibʉ myʉba̱a̱dʉp ja wyindsʉ́n, per ko oy dyajkéxy ja ꞌyʉxpʉjkʉn, dʉꞌʉn jya̱ꞌtʉt éxtʉm ja wyindsʉ́n.
41 ’¿Ti ko xyꞌixy tuꞌuk ja kepywyayuꞌunk diꞌibʉ jap mmʉguꞌuk wyiinóty, es kyaj mij xytyuñʉ kwentʉ ja mʉj kepy diꞌibʉ jap mwiinóty?
42 ¿Es wiꞌix mjʉna̱ꞌa̱ñ: “Mʉguꞌuk, nꞌokjuꞌtʉmʉ tadʉ kepywyayuꞌunk diꞌibʉ jap mmʉda̱jtypy mwiinóty”, es kyaj mnayjyáwʉty ko mij xymyʉdaty ja mʉj kepy jap mwiinóty? Mnaydyíjʉp ko mjikyꞌaty tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt. Yajpʉdsʉ́m jawyiinʉ tadʉ mʉj kepy diꞌibʉ jap mwiinóty, es dʉꞌʉn mba̱a̱t xyꞌixy yajxón es xyjuudʉt tadʉ kepywyayuꞌunk diꞌibʉ jap mmʉguꞌuk wyiinóty.
Jyaꞌayꞌa̱jtʉn ja ja̱ꞌa̱y yajtukꞌʉxka̱jp
43 ’Ni tuꞌugʉ kepyʉ oybyʉ diꞌibʉ tʉʉmpꞌa̱jtp axʉʉk, es nan ni yʉ kepy diꞌibʉ kyaj ꞌyóyʉty es tyʉʉmpꞌáty oy.
44 Tuꞌuk tuꞌugʉ kepy yaꞌʉxka̱jp mʉt ja tyʉʉmp. Kyaj yajtíky yʉ iigʉ ma̱ poop apyñ. Es nan kyaj yajtíky yʉ uuvʉ ma̱ yʉ tumeꞌeñky.
45 Ja ja̱ꞌa̱yʉ oyjyaꞌaybyʉ tsuj kyajxy myadyaꞌaky mʉt ko ijtp jyodoty ja oybyʉ, es ja axʉk ja̱ꞌa̱ybyʉ myadyakypy ja tsa̱a̱tsykyʉbétypyʉ mʉt ko ijtp jyodoty ja axʉkꞌa̱jtʉn.
46 ’¿Ti ko miits xyꞌanʉʉmʉdʉts: “Windsʉ́n, Windsʉ́n”, es kyaj xytyundʉ éxtʉmts njʉna̱ꞌa̱ñʉn?
47 Ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉts xyñimiimp es tmʉdoy yʉ nꞌʉxpʉjkʉnʉts es tkuydyúñ,
48 yʉꞌʉ dʉꞌʉn éxtʉm ja yedyʉjk diꞌibʉ kyoj ja tyʉjk. Es jawyiin tnida̱jʉ kʉk es tpʉjtáky yʉ pyotsy ʉjx tsa̱a̱deꞌekykyʉjxy. Es ko ja nʉʉ kyeemy es txijty ja tʉjk amʉja̱a̱, kyaj wiꞌix jyajty, jaꞌa ko ta̱ꞌtspéky oy pyojtseꞌegyʉty ma̱ ja tsa̱a̱deꞌeky.
49 Es pʉ́n myʉdeebyʉts ʉj ja nꞌʉxpʉjkʉn es kyaj tkuydyúñ, yʉꞌʉ dʉꞌʉn éxtʉm tuꞌugʉ yedyʉjk diꞌibʉ kyoj ja tyʉjk nax wingʉjxy es kyaj tnida̱jʉ mʉt ja tsa̱a̱bótsy. Ko ja nʉʉ kyeemy, ja nʉgom txijty ja tʉjk amʉja̱a̱, net jyijty es tyʉgooy tʉgekyʉ tʉgekyʉ.