8
Toxytyʉjkʉty diꞌibʉ pyudʉjkʉdʉp ja Jesús
1 Oknʉm ja Jesús jyʉdijty ka̱jpnga̱jpn es tka̱jxwaꞌxy ja oybyʉ ayuk diꞌibʉ ñigajxypy ja Diosʉ kyutujkʉn. Es nima̱jmajtskʉ ꞌyʉxpʉjkpʉ jyamyʉdátyʉty.
2 Es nandʉꞌʉn jyamyʉda̱jtʉdʉ nijaꞌajʉty ja toxytyʉjk diꞌibʉ naty ja Jesús tʉ dyaꞌꞌagʉdaꞌaky es nijaꞌajʉty diꞌibʉ tʉ ttukmastuꞌuty ja kaꞌoybyʉ. Es niduꞌuk yʉꞌʉjʉty txʉꞌaty Mariiʉ Magdalenʉ, diꞌibʉ Jesús tyukmastut jʉxtujk ja kaꞌóybyʉty,
3 es jatuꞌuk txʉꞌaty Fwanʉ, ñʉdoꞌoxy ja Kuzʉ, Eroodʉsʉ tyuumbʉ wyindsʉ́n, es jatuꞌuk txʉꞌaty Susanʉ, es may ja wiinkpʉ toxytyʉjk diꞌibʉ mʉʉt jyʉdijty ja Jesús es ja ꞌyʉxpʉjkpʉty es pyudʉ́kʉty.
Triigʉwʉjpʉ éxtʉmʉ ijxpajtʉn
4 Mayjyaꞌay tsyoꞌondʉ ma̱ tʉgekyʉ ka̱jpn es tnimiiñ ja Jesús. Es ko myaymyijky ja ja̱ꞌa̱y, net ja Jesús tpʉjtáky tuꞌugʉ ijxpajtʉn es jyʉnáñ:
5 —Tuꞌugʉ triigʉwʉjpʉ ꞌyojtsy wʉjpʉ. Es ma̱ oj twʉjy, oj nandʉꞌʉn kyaꞌay ja tyʉʉmt ma̱ paduꞌu, es ja ja̱ꞌa̱y ttuktaꞌandʉ, es ja joon tpiidʉ nandʉꞌʉn.
6 Es nandʉꞌʉn kyaꞌay ja tyʉʉmt tsa̱a̱deꞌekykyʉjxm ma̱ kyaj kyʉ́kʉty ja nax. Pa̱a̱ty ko tadʉ triigʉ myujxy, net tyʉtsy, jaꞌa ko tim waanʉ nikꞌa̱jtʉn.
7 Es nandʉꞌʉn ja tʉʉmt kyaꞌay apyñoty. Ja triigʉ tʉʉmt myujxy ma̱ apyñ. Ta yajtʉ́tsʉ.
8 Es diꞌibʉ ja tʉʉmt ka̱ꞌa̱ ma̱ oybyʉ nax, yooñ yajxón, es tyʉʉmpꞌa̱jty mʉgoꞌpx ok diꞌibʉ wyʉj.
Es ko dʉꞌʉn jyʉnáñ ja Jesús, net jantsy mʉk tꞌanma̱a̱y:
—Diꞌibʉ mʉdoodʉp, waꞌan tjaygyúkʉdʉ.
Ti ko ja Jesús yaꞌʉxpeky mʉdʉ ijxpajtʉn
9 Net ja Jesusʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty yajtʉʉjʉdʉ wiꞌix dyajjʉna̱ꞌa̱ñ mʉt ja ꞌyijxpajtʉn.
10 Es ja Jesús jyʉnáñ:
—Dios yʉꞌʉ mduknijáwʉdʉp miidsʉty diꞌibʉ kyaj yajnijáwʉ ijty wiꞌix yʉꞌʉ yajkutíky. Per ʉjts nꞌawa̱ꞌa̱nʉp ja wiingátypyʉ ja̱ꞌa̱y mʉt ja ijxpajtʉn mʉt ko yʉꞌʉjʉty tꞌíxtʉt es kyaj tnijáwʉdʉt, es ko yʉꞌʉ tmʉdówdʉt es kyaj tjaygyúkʉdʉt.
Jesús tka̱jxteꞌxy ja triigʉwʉjpʉ éxtʉmʉ ijxpajtʉn
11 ’Tya̱a̱dʉ ꞌyandijpy yʉ ijxpajtʉn: Yʉ tʉʉmt yʉꞌʉ ꞌyandijpy ja Diosʉ ꞌyayuk.
12 Es diꞌibʉ ka̱ꞌa̱ ja tʉʉmt ma̱ paduꞌujʉn, yʉꞌʉ ꞌyandijpy yʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ myʉdoodʉp ja Diosʉ ꞌyayuk, es net myiiñ yʉ mʉjkuꞌugópk es pyʉjkxʉ ja Diosʉ ꞌyayuk ma̱ jyot wyinma̱ꞌa̱ñ es kʉdiibʉ tmʉbʉ́ktʉt es dʉꞌʉn kyaj yajnitsoꞌogʉdʉt.
13 Esʉ tʉʉmt diꞌibʉ ka̱ꞌa̱ tsa̱a̱deꞌekykyʉjxy, yʉꞌʉ ꞌyandijpy ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ myʉdoodʉp ja Diosʉ ꞌyayuk es tmʉbʉktʉ mʉt ja xondakʉn. Per ko dʉꞌʉn ꞌyittʉ éxtʉm ja triigʉ diꞌibʉ ꞌya̱a̱ts kyaj kyʉktʉkʉ, mʉbʉjktʉp tuk tiempʉ, per ko myiñ ja ayoꞌon, kyaj tnakymyʉbʉktʉ.
14 Es diꞌibʉ ka̱ꞌa̱ ja tʉʉmt ma̱ ja apyñ, yʉꞌʉ ꞌyandijpy yʉ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ myʉdoodʉ, per jaꞌa ko tpʉjtaꞌaky ja wyinma̱ꞌa̱ñ wiꞌix myʉkja̱ꞌa̱yꞌáttʉt es xyiꞌik xyónʉt, pa̱a̱ty tmastuꞌuttʉ diꞌibʉ myʉdoodʉ es kyaj ttundʉ diꞌibʉ Dios tsyejpy. Pa̱a̱ty dʉꞌʉn yʉꞌʉjʉty éxtʉm diꞌibʉ tʉʉmt tʉ jyiꞌxy es kyaj tʉ ñakywyindʉy.
15 ’Es diꞌibʉ ka̱ꞌa̱ ja tʉʉmt ma̱ oyñax, yʉꞌʉ ꞌyandijpy ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ ꞌyaxá̱jʉdʉ mʉt tʉgekyʉ jyot, tmʉdowdʉ es ttundʉ es tpanʉjxtʉ Diosʉ ꞌyayuk. Es dʉꞌʉn yajxón wyindʉ́wʉt ja pyʉjtaꞌaky.
Lamprʉ éxtʉmʉ ijxpajtʉn
16 ’Ni pʉ́n yʉ lyamprʉ tkayajtoyeꞌeky es netyʉ tkujiitsy mʉt ja tuꞌts o tpʉjtaꞌaky mabajnbatkʉꞌp. Jam ja ja̱ꞌa̱y tpʉjtaꞌaky kʉjxm es yajxón jyá̱jʉt tʉgoty, es ko pʉ́n tyʉ́kʉt, wa̱ꞌa̱ts ꞌyíxʉt.
17 Es ni tii diꞌibʉ ijtp ayuꞌudsyʉ es óknʉm kyawʉꞌʉmʉt ijxnideꞌxy, es kyaj jyaadyʉ ayuꞌudsyʉbʉ diꞌibʉ kyaj yajnijáwʉt.
18 Pa̱a̱ty mʉdowdʉ yajxón. Diꞌibʉ ꞌyaxá̱jʉdʉp ja tʉyꞌa̱jtʉn, Dios yákʉp niꞌigʉ winma̱ꞌa̱ñ esʉ jaygyujkʉn, per ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ myʉdoodʉ ja Diosʉ ꞌyayuk es kyaj tkuydyundʉ, Dios pʉjkʉdʉp ja wyinma̱ꞌa̱ñ es ja jyaygyujkʉn diꞌibʉ yʉꞌʉjʉty myʉda̱jttʉp.
Jesusʉ tya̱a̱k esʉ myʉgaꞌaxʉty
19 Ja Jesusʉ tya̱a̱k es ja myʉgaꞌaxʉty jya̱jttʉ es kyaj mba̱a̱t twinguwa̱ꞌa̱gʉdʉ yʉꞌʉ, jaꞌa ko mayjyaꞌayʉ naty.
20 Es ja ja̱ꞌa̱yʉty oj ꞌyawánʉdʉ:
—Tʉ mda̱a̱k jyaꞌty mʉt ja mꞌútsyʉty tap tʉja̱ꞌp, es yʉꞌʉ mꞌixánʉdʉp.
21 Es ja Jesús ꞌyadsooy:
—Nidʉgekyʉ diꞌibʉ Dios ja ꞌyayuk myʉdeepy es pyadiimpy, yʉꞌʉ dʉꞌʉn nꞌaxá̱jʉpts éxtʉmdsʉ nda̱a̱gʉn es éxtʉmdsʉ nmʉgaꞌaxʉn.
Jesús dyajmoꞌoty ja poj es dyajtʉmijtkʉ ja mejyñ
22 Tuꞌugʉ xʉʉ ja Jesús tyʉjkʉdʉ mʉt ja ꞌyʉxpʉjkpʉ ma̱ ja barkʉ, es ꞌyanma̱a̱yʉdʉ:
—Joꞌom jam mejyñ ñinaxy.
Es ñʉjxtʉ.
23 Es ko naty ñʉjxtʉ kujkꞌám, Jesús oj myana̱jxnʉ. Es net tiꞌin myiiñ ja mʉk poj es dyaꞌujtsta̱ꞌa̱yaꞌañ ja barkʉ mʉt ja nʉʉ es kyínʉt.
24 Net ja ʉxpʉjkpʉtʉjk dyujxtʉ ja Jesús es tꞌanma̱a̱ydyʉ:
—¡Windsʉ́n, Windsʉ́n! ¡Tyam ngupaꞌtsta̱ꞌa̱yʉnʉ!
Net ja Jesús pyʉdeꞌky es ja poj es ja mejyñ tmʉgajxy. Ta oj wyʉꞌʉmʉdyaꞌay amoñʉ es tʉmijtkʉ.
25 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja ꞌyʉxpʉjkpʉty:
—¿Ti tʉ jyátyʉty ja mmʉbʉjkʉn?
Es yʉꞌʉjʉty dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ es ñayꞌadsʉꞌkʉdʉ es ñayyajtʉʉjʉdʉ niduꞌuk niduꞌuk:
—¿Pʉ́nʉ dʉꞌʉnʉ tya̱dʉ ja̱ꞌa̱y?, ko yʉꞌʉ tꞌaneꞌemy ja poj es ja mejyñ, es myʉmʉdóyʉty.
Gadarʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja kaꞌóybyʉty
26 Net jya̱jttʉ mejyñbyʉꞌa̱jp ma̱ Gadarʉ ñax, diꞌibʉ ijtp Galileeʉ wyinduuy.
27 Ko Jesús pyʉdseemy ma̱ ja barkʉ, net ñimiinʉ tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ kaꞌoybyʉ myʉda̱jtypy es jékyʉp kyaꞌoktsʉna̱a̱yñʉ tʉgoty. Jam tsʉna̱a̱y ma̱ oꞌkpʉ jutʉn es jyikyꞌaty niwa̱ꞌa̱ts ʉxwa̱ꞌa̱ts.
28 Es ko tꞌijxy ja Jesús, net ñaygyoxtʉna̱a̱ydyákʉ wyindum es yaxkeky:
—¿Ti mdunaampy mʉt ʉjts?, mij Jesús, Dios Tsa̱jpótmʉdʉ ꞌyUꞌunk. Tunʉ mayꞌa̱jtʉn, kátʉts xyꞌadsipy.
29 Dʉꞌʉn jyʉnáñ jaꞌa ko Jesús tʉ kyéxyʉty es pyʉdsʉ́mʉt ja kaꞌoybyʉ ma̱ tadʉ yedyʉjk. Kana̱k ok yʉ kaꞌoybyʉ tʉ tyuktʉ́kʉty, es ja ja̱ꞌa̱yʉty kyuwʉʉnʉdʉ ma̱ kyʉꞌʉ es ja tyeky mʉt ja kadenʉ. Es yʉ kaꞌoybyʉ yʉꞌʉ tukpojtʉp ja kadenʉ es myʉnejxyʉty ma̱ mʉj itʉn.
30 Es ja Jesús dyajtʉʉy:
—¿Ti mxʉꞌa̱jtypy?
Es yʉꞌʉ ꞌyadsoojʉ:
—Ʉjts nxʉꞌa̱jtypy Lejyonk.
Dʉꞌʉn ꞌyadsoojʉ, jaꞌa ko may ja kaꞌoybyʉ tʉ tyʉkʉ ma̱ yʉꞌʉ.
31 Es yʉ tadʉ mʉjkuꞌu yaꞌꞌamdooy ja Jesús es kyaj dyajnʉjxʉt ma̱ ayoodákn.
32 Es jap wingón ꞌyijty yʉ ʉdsʉm may es jyeꞌxy ma̱ ja kopk wiin. Es ja kaꞌoybyʉ tpʉjktsooy ja mayꞌa̱jtʉn ma̱ Jesús es dyaky ja kutujkʉn es tyʉ́kʉdʉt ma̱ ʉdsʉmʉn. Net ja Jesús tmooy ja kutujkʉn.
33 Ja kaꞌoybyʉ pyʉdsʉʉmdʉ ma̱ ja ja̱ꞌa̱yʉn es tyʉjkʉdʉ ma̱ ʉdsʉmʉn. Netʉ tadʉ ʉdsʉm ñʉjxtʉ jantsy pʉyeꞌegyʉ nax jʉjpꞌám. Ta kyupʉyʉꞌkna̱jxtʉ mejyñóty, es jap jyiꞌxta̱a̱ydyʉ.
34 Es diꞌibʉ kywentʉꞌa̱jttʉp ja may ʉdsʉm, ko tꞌijxtʉ ti tʉ jyátyʉty, net oj pyʉyʉꞌktsoondʉ mʉt ja tsʉꞌʉgʉ es oj tmadya̱ꞌa̱ktʉ ma̱ ja ka̱jpn es ma̱ ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ kamoty.
35 Es ja ja̱ꞌa̱yʉty tsyoꞌondʉ es tꞌixa̱ꞌa̱ndʉ diꞌibʉ tʉ jyátyʉty. Es ko jya̱jttʉ ma̱ ja Jesús, net tpattʉ jam ja yedyʉjk diꞌibʉ tʉ ñiwa̱ꞌa̱dsyʉty ja kaꞌoybyʉ, es ꞌyuꞌuñʉ Jesús wyinduuy yajxón es wijy kejy es witxʉ. Es tsyʉꞌkʉdyaaydyʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty.
36 Es diꞌibʉ naty tʉ tꞌixtʉ, net tmadyaktʉ wiꞌix tʉ ñiwa̱ꞌa̱dsyʉdyʉ tadʉ yedyʉjk diꞌibʉ naty myʉda̱jtypy ja kaꞌoybyʉ.
37 Es mʉdʉ tya̱a̱dʉ nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱y ma̱ Gadarʉ ka̱jpn tmʉnuꞌxtáktʉ ja Jesús es tsyoꞌonnʉt jap, jaꞌa ko yʉꞌʉjʉty tsyʉꞌkʉdʉ mʉk. Net ja Jesús tyʉjkʉ ma̱ ja barkʉ es ñʉjxnʉ.
38 Ja yedyʉjk diꞌibʉ tʉ myastuꞌudyʉty ja kaꞌoybyʉ, net tmʉnuꞌxtáky ja Jesús es ñʉjxʉt mʉt yʉꞌʉ. Per ja Jesús tyuknipʉjkʉ es wyʉꞌʉmʉt, es ꞌyanma̱a̱yʉ:
39 —Jʉmbit. Nʉjx ma̱ mdʉjk es xymyadya̱ꞌa̱gʉt tʉgekyʉ diꞌibʉ Dios tʉ ttuñ mʉt mijts.
Es ja yedyʉjk ñʉjxnʉ es tmadyaky ma̱ tʉgekyʉ ka̱jpn éxtʉm ja Jesús ttuuñ mʉt yʉꞌʉ.
Jayrʉ ñʉʉx es ja toxytyʉjk diꞌibʉ Jesusʉ wyit tyoon
40 Ko Jesús jyajty ma̱ jatuꞌugʉ mejyñbya̱ꞌa̱, net ja ja̱ꞌa̱yʉty oj jyʉjpꞌyoꞌoyʉdʉ mʉt ja xondakʉn, jaꞌa ko nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyawixtʉ naty.
41 Net myiiñ tuꞌugʉ yedyʉjk diꞌibʉ xyʉꞌa̱jtypy Jayrʉ, diꞌibʉ ijtp windsʉ́n ma̱ ja tsa̱jptʉjk. Tadʉ yedyʉjk ñaygyoxtʉna̱a̱ydyákʉ Jesús tyekyꞌʉjxy es tmʉnuꞌxtáky es ñʉjxʉt ma̱ ja tyʉjk,
42 jaꞌa ko tmʉdaty tuꞌuk jeꞌeyʉ ñʉʉx diꞌibʉ ma̱jmajtsk jʉmʉjt, es tamʉ naty tyimꞌoogánnʉ. Es ko Jesús oj ñejxy, net mʉʉt ñʉjxtʉ mayjyaꞌay es jantsy adijmíky.
43 Es ma̱ tadʉ mayjyaꞌay jap tuꞌugʉ toxytyʉjk diꞌibʉ myʉda̱jtypy ja windaxyʉ pa̱ꞌa̱m es tʉ ꞌyayoyʉ naty ma̱jmajtsk jʉmʉjt, es tʉ yajmeeñdyúñ ma̱ kudsooyʉn tʉgekyʉ diꞌibʉ naty myʉda̱jtypy, es ni pʉ́n kyayaꞌꞌagʉdakʉ.
44 Es yʉꞌʉ ñiwingoon ʉxkʉꞌp tsoo ja Jesús es ñaydyukpatʉ ja wyit, es netyʉ ꞌyagʉdaky.
45 Net ja Jesús dyajtʉʉy:
—¿Pʉ́nʉts tʉ xytyoñ?
Es nidʉgekyʉ ꞌyanma̱a̱yʉdʉ:
—Kyaj ꞌyʉjtsʉty.
Net ja Peedrʉ jyʉnáñ:
—Mꞌijxypy ko mayjyaꞌay mꞌadijmíkyʉty, es xyajtʉ́y pʉ́n tʉ mdóñʉty.
46 Net ja Jesús jyʉnáñ:
—Tʉts xytyondʉ ja̱ꞌa̱y niduꞌuk. Nnija̱ꞌa̱bʉts, jaꞌa ko yʉ nmʉkꞌa̱jtʉnʉts tʉ yaꞌꞌagʉdaꞌagyʉty.
47 Es ko ja toxytyʉjk tnija̱ꞌa̱jʉ ko Jesús ñija̱ꞌa̱p, net myiiñ tsʉyiipy es ñaygyoxtʉna̱a̱ydyákʉ Jesús wyinduuy es tꞌawa̱ꞌa̱nʉ mayjyaꞌay wyinduuy ti ko oj ttoñ, es netyʉ ꞌyagʉdaky.
48 Net ja Jesús ꞌyanma̱a̱yʉ:
—Tʉ mꞌagʉdaꞌaky mʉt ko tʉ xymyʉbeky. Tyam nʉjxʉ net jotkujk.
49 Támnʉmʉ naty ꞌyakkajxy ja Jesús ko jyajty niduꞌugʉ ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ tsoꞌomp ma̱ tyʉjkʉ Jayrʉ diꞌibʉ ijtp windsʉ́n ma̱ ja tsa̱jptʉjk, es yaꞌꞌanma̱a̱y ja Jayrʉ:
—Tʉ mꞌuꞌunk ꞌyoꞌknʉ. Kʉdii xyñakyñeꞌemy yʉ Windsʉ́n.
50 Es ko ja Jesús tmʉdooy, net tꞌanma̱a̱y ja Jayrʉ:
—Katʉ mjotmayꞌeeky. Mʉbʉjkʉts jeꞌeyʉ esʉ mꞌuꞌunk tsyoꞌogʉt.
51 Es ko jya̱jttʉ ma̱ ja Jayrʉ tyʉjk, ni pʉ́n tkayajtʉjkʉ ja Jesús, yʉꞌʉyʉ Peedrʉ es ja Fwank es yʉ Santya̱ꞌa̱gʉ es ja tya̱a̱k tyeety ja kixyuꞌunk oꞌkpʉ.
52 Es nidʉgekyʉ ja̱ꞌa̱yʉty jyantsyjyʉꞌʉy jyantsyya̱ꞌa̱xtʉ mʉt ko ja kixyuꞌunk tʉ ꞌyeeky. Es ja Jesús jyʉnáñ:
—Katʉ mnakyjyʉꞌʉydyʉ. Yʉ kixyuꞌunk kyaj tʉ ꞌyeeky. Ma̱a̱p jap.
53 Es ja ja̱ꞌa̱yʉty jeꞌeyʉ ttukxiky ja Jesús, jaꞌa ko ñija̱ꞌa̱dʉp ko tʉ ꞌyeeky.
54 Net ja Jesús tkʉꞌʉmʉma̱jtsʉ ja oꞌkpʉ es tꞌanma̱a̱y mʉk:
—Kixyuꞌunk, pʉdʉꞌʉk.
55 Es ja kixyuꞌunk jyikypyejky jatʉgok es netyʉ pyʉdeꞌky. Es ja Jesús jyʉnáñ es yajmoꞌoyʉt ja kyaaky.
56 Es ja tya̱a̱k tyeety dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ. Per ja Jesús tyuknipʉjkʉ es kʉdiibʉ pʉ́n tꞌawánʉt éxtʉm tʉ jyaty.