3
Yesu So Nikodemus
Ŋei mane yewa geke eŋetine Nikodemus, eŋe Yuda ŋei eŋane ŋetne, eŋe Parisi magu eŋane keuo ŋine. Ŋei wa yewaŋo ruo maneo, Yesu wano ari more qesonka rake, “Kito ŋebo ŋebon, ŋene kineŋone detmaine, ge kito ŋebo ŋebon mane, Anutuŋo biragangi ketkone. Ge masi togogole mamaine iwa ŋei maneŋo Anutu midaine ge more maine mi mayake.”
Yesuŋo donine mainge olale rake, “Naŋane don iwa welekakatne golatpe, detlukkanom! Ŋei mane eŋe soringe more wako wakon musele mi wakoniake, eŋe Anutu wane ŋadino gege togon me qeli ewe zonom, ea maine mi marat kayake.”
Raki mo, Nikodemusŋo qesonka rake, “Ŋei mo sua more, sele okane gegineŋo koso daleo wako wakon musele ea manerop koso wakoniake? Eŋe maine welekatne koso nagainane kotino ketki paki wakongi koso atak mane okaniake me?”
Yesuŋo koso iwa yale mainge olatke, “Naŋane don iwa welekakatne golatpe detluk kanom! Mane eŋe doku so Asu wane ŋatko ŋine wako wakon musele mi wakoniakeŋo Anutu wane ŋadino gege togon me qeli ewe zonom kotino maine mi wakesiake. Ŋei mane nabok wane ŋatko ŋine wakonge, eŋe ŋei kaitka, ŋo mane eŋe Asu wane ŋatkoŋine wakonge, eŋe Asu wane kaitka. Na golatmaile, ea wane ge misuk detnom qe kayake, ‘Ŋine korop koso wako wakon musele ea manerop wakonikei.’ Momo eŋe numaine ariakane wetke okanmaike, ea wane rokop puan okanmaike. Paki mo, ge ukatne mamaike, eamo ge det okanmaine, ŋo kine diawao ŋine sarimaike, me diawao arimaike, yemo ge mi detmaine. Ŋei Asu wane ŋatkoŋine wakon wakon musele wakon okanmami, eŋane numa weku yale waka pamaike.”
Raki mo, Nikodemusŋo qesonka rake, “Kine kine yewa ge ramaine, eamo daleo wakoniake?”
10 Yesuŋo doninane turuŋine koso mainge iwa yale olatke, ge Israel ŋei eŋane kito ebon ebon suaine, ŋo ge daleo wane don iwa wane kine ŋaŋae maine me?” 11 Naŋane don iwa welekakatne golatpe detluk kanom! Ŋene kine kine mo det okanmaine yewa wane ra okanmaine, so kine kine mo okangone yewa ŋidan okanmaine, ŋo siluŋ ŋinano ŋine maneŋo ŋenane donze yewa mi dere ewekki paki tewek okanmaike, ŋine yemo ŋenane don yewa dere more, siluŋ ŋadekka okanmami. 12 Na kepeo kine kine wako wakone, ea wane ŋidanbe ŋine detpi paki, siluŋ mi malipka okanmami. Paki mo na qeliwo ŋine sanka wako wakone, ea wane ŋidanbe, ŋine dere onoka ŋineŋo malip kaikei? 13 So ŋei maneŋo qeliwo mi wake, i midakaka, Ŋei Wawainane Gipole, eŋe wekuŋo qeliwo ŋine qelige kepo ketke.”
14 Mokaka kepe yaup papaino Moseŋo aen sisineŋo koma oŋaine maki paki, mawa ekiwo rasikki okorake, rokop weku yale waka eŋe Ŋei Wawainane Gipole mawa rasikkei, 15 Paki ŋei koropŋo eŋe malipkakei, eaŋo eŋe maine gege togon marat kakei, so naso baŋem ge arikei. 16 Anutu eŋe kepe baŋem ŋei ŋerep korop eŋane simileine zok manerop pakane, Gipole Wemedep wekuku, ea siluŋ qikka ebonge, ea wane ŋei ŋerep koropŋo eŋe malip kaikeiwo, eŋe maine mi seukke more suikkei, midaka, eŋe maine gege togon maratka naso baŋem ge wakei. 17 Anutuŋo gipole wano wanok urata mayakane raki paki kepeo mi birakaki ketke, eŋe ŋei borikino ŋine ebu more mainone eŋino takot oniakane raki paki birakaki ketke.
18 Ea wane mane eŋe Gipole malip kayakeo, mo eŋe sotinane turuŋine mi maniake. Ŋo ŋei mane eŋe Gipole mi malip kayakeo, eŋe sotkorop okanmaike, onoka wane eŋe Anutu Gipole Wemedep Weku mi malip kamaike ea wane. 19 Sot turuŋ wane don urata ma ma ea wane kine iwa yale pamaike, qelaŋanŋo kepeo wakonge, ŋo siluŋ ŋei eŋe qelaŋan wane simile oniake yalemo panaman wane siminonge, onoka wane eŋe borikine kine kine makoi, ea wane yale okangoi. 20 Ea wane mane eŋe masi tanik qotkoine okaniake, eŋe qelaŋan ŋadek kayake, paki eŋe qelaŋango mi wakoniake. Onoka wane, eŋe tanik manikine qotkoine, ea wane kine qelaŋango wakongi mi kaikei wane, yale okaniake. 21 Ŋo mane eŋe masi tanik maine so don welekatne teweke geake eŋe qelaŋango wakoniake, eamo Anutu wane don tewekki paki, eŋane zonomgo urataine wekumane make, ea wane kine qelaŋanŋo maine sikan okangi, ŋei ŋerep eŋe kaulukkei.
Yohaneŋo Yesu Wane Kine Ra Wakonge
22 Ea wane ŋadino Yesu eŋine so dokoine eŋe Yuda kepe nat paromino arikoi. Ari naso natne yewa eŋerop gekoi, paki ŋei ŋerep doku tau onge. 23 Yohane eŋe yale waka Ainon matko, Salim mat osino ŋei ŋerep doku tauonge, onoka wane, yewao doku loutne pake ea wane. Ŋei ŋerep eŋe eŋano doku tauoniakane sarikoi.
24 Yohane eŋe naso yewao mulap urumgo mi birakakoi. 25 Yohane wane dokoine natne eŋe so Yuda ŋei manerop doku tau tau diawaŋo Anutu wane kaitko masi koboineso qelaŋanerop, ea wane aŋa soraŋ aukoi. 26 Paki eŋe Yohane wano ari more olale rakoi, “Kito ŋebo ŋebon, ge Yordan eri woken ŋei mane sogino gerop geki ge sikan ŋonnom paki kineine ra wakone ŋedangone ea detmaine? Ŋei yewa oŋo naso iwao doku tauongi ŋei ŋerep korop mo eŋano ari waremami!”
27 Yale olatpi mo, Yohaneŋo edane rake, “Anutuŋo qeliwo ŋine oŋo kine kine mane ŋei yewa mi mangi, oŋomka daleo mayake? 28 Ŋine ŋidom don iwa alakan ŋidangole mo detkoi, ‘Na Mesia mida, na ŋeiwa ŋei ŋerep turuŋeno ŋine ebuyakane Anutuŋo birakake, yewa mida, ŋo siluŋ Anutuŋo eŋane numa makalane biranangi lewine alakangole.’ 29 Ŋei ŋerep biŋek qe man mane oŋo ŋerep welaine. Paki mo ŋei yewa wane kimaine eŋe osop osop okoraki paki ketine more donine desiake. Eŋe ŋerep ŋaonane done detki paki wetine zok peseake. Rokop yale waka wet pesekŋo nae kotono mo watkemaike. 30 Eŋane eŋetine ŋo manerop sua wayake, ŋo naŋaneŋo nigale kesiake.”
Eŋe Qeliwo Ŋine Sarike
31 Weti qeliwo ŋine ketke oŋo kakapa suaine, kine kine korop yuanon waremaike. Ŋo ŋei kepeo ŋine wakonge, eŋe kepe wane biŋek, so eŋe kepeo kine kine pamaike, ea wane don ra okanmaike. Ŋei weti qeliwo ŋine ketke, eŋe kine kine korop ea wane suaine. 32 Eŋe kine kine deineŋo kake, so ketneŋo detke, yewa ra okanmaike, pakimo, kepe ŋei maneŋo don kisi ra okanmaike, yewa mi dere malipka okanmaike. 33 Ŋei mane eŋe eŋane donkisi wetineŋo ma nogan ka more malip kamaikeo, yemo Anutu wane kine iwa yale qe wakonmaike, “Anutu eŋe don wele ra okanmaike.” 34 Anutuŋo ŋei weku birakaki ketke, oŋo Anutu wane donka ra wakone okanmaike. Onoka wane Anutuŋo Asuine wat watko ra man okanmaike. 35 Magaineŋo Gipolane zok similekaki kine kine korop eŋane metino motwareke. 36 Mane eŋe Gipole wetneŋo malip kayakeo, eŋe gege togon marat kayake, so mane eŋe gipolane don dere ŋadek kayakeo, eŋe gege togon mane mi marat kayake, paki mo ŋei yalinane kutko Anutu wane busuŋo tako rakot pa ariake.