8
Asu Wanoŋine Gege Makone
Kristo Yesurop weku qeturage gemami, borikinane turuŋine, ŋei yewa eŋano iwa mi wakoniake. Ea wane asu wane ra rokop don, eaŋo yemo Kristo Yesurop qeturage weku gege, ea waraŋkaki sari ŋebonge, yewaŋo na borikine so seu seu wane ra rokop dongo ŋine siwotnange. Ra rokop donŋo ea maine mi okangi rap, yemo onoka wane ŋei ŋenze kepe tanik manikze sogine, eaŋo ra rokop don qeki ketke, Anutuŋo okange, eŋe borikinane turuŋine ŋei ŋenane raki paki, eŋine Gipole wemedep weku biraki ketke, oŋo sari borikine mama ŋenane sola tanik mage more borikinane turuŋine seukke. Anutu eŋe iwa okange, yemo ra rokop don koboboine eaŋo ŋenane kotozo watkeki, ŋene Asu wane tanik manik wane rokopko gekenane yale okanŋonge, ŋei ŋenze kepe masi tanik qotkoine yewarop gekenane mida. Ŋei gege sogine ea waneka motpi pamaike, ŋo ŋei diawa edo Asuŋo edangi ea wane rokopko gege gemami, eŋane wet dereretene yemo Asuŋo okangei wane ramaike, ea waneka motpi pamaike. Ŋine wet dereretŋine sogi gege ea wane more gekei, ea wane weleine seu seu maratkaikei, ŋo wet derereret ŋine Asu waneka more gekei, ŋine ea wane weleine gege togon so wet pesek maratkakei. Eso yalinane ŋei mane eŋe wet deŋeretine sogi gege ea waneka wetke geake, eŋe Anutu ŋabakayake, onoka wane eŋe Anutu wane ra rokop don ea dere mi tewekmaike, ea wane so eŋe maine ŋaŋaemaike. Ŋei gegeene sogine ea teweke magemami, eŋane Anutuŋo detki mi menageake.
Ŋo ŋine siluŋ gege mageŋine sogine eaŋo raki ea wane rokop mi gemami, Anutu wane Asuŋo ŋinane kotoŋino gemaikeo, yemo ŋine Asuŋo ramaike, ea wane rokop gemami. Ŋei mane Kristo wane Asu mi ma gemaike, eŋe eŋane ŋei biŋek mi geake. 10 Ŋo Kristoŋo ŋinane kotoŋino gemaikeo, yemo ŋinane solaŋine ea baŋ seukeake yemo onoka wane borikinane turuŋine, ŋo siluŋ Asu eaŋo yemo ŋinane gege ŋine ŋibonmaike, onoka wane ŋine Anutu wano koboboine bira ŋunge, ea wane. 11 Anutu wane Asu oŋo Yesu seu seuoŋine ma wirikkaki wisikae weike, oŋo ŋinane kotoŋino mere kito okanmaikeo, yemo eŋe Kristo seu seuoŋine ma wirikkaki wisikae wiekeŋo baŋ kotoŋino Asuine gemaike, eŋane raki paki sola ŋine seu seune ea yaleka gege ma wakone ŋebongi wisikae geake.
Asurop Okane More Anutu Wane Ŋerep Medep Lele Gekene
12 Ea wane, kimakopne, ŋene sotaze weneŋ pamaike, eamo ŋei gege mageze sogine eaŋo raki, ea wane rokop gekenane mida. 13 Ŋo ŋine gege mageŋine sogine eaŋo raki ea wane rokop gekei, yemo ŋine baŋ seukkei. Ŋo ŋine Asu wane zonomgo tanik manik ŋine borikine ea qeu seuk wareake, yemo ŋine baŋ wisika ka ge arikei. 14 Anutu wane Asuŋo kito qesiŋ okanongi gemami, ŋei yewa eŋe Anutu wane gipolekoune. 15 Asu Anutuŋo ŋibone ge, eaŋo qelit qeqe mi ŋibu okanmaike, so eaŋo kaet mi ma wakone ŋibon okanmaike. Yale okan ŋuniakane tungo yemo Asuŋo ŋibuki, Anutu wane gipolekoune okanmami, so Asu wane zonomgoka ŋene Anutu arokka ramaine, “Magaze, magaze! 16 Anutu wane Asuŋo ŋenane asuzo takotkeki paki wetzo motki, ŋene Anutu wane dokoine gemaine, ea detkamaine. 17 Ŋene eŋane dokoine gemainane, ŋene baŋ Anutu wane mosop wane weleine ŋei ŋerep magukoune eŋane warekaki pamaike, ea wane welaine okangene. So ŋene baŋ Kristorop weneŋ eŋane biŋek Anutuŋo warekaki pamaike, ea wane welaine yaleka okangene, ŋene Kristo wane wikile yewao weneŋ takotke desikeneo, ŋene baŋ eŋane qeli ewe zonomine qelaŋango eŋerop yaleka weneŋ gekene.
Baŋ Ŋado Ŋene Qeli Ewe Zonom Suaine Maratkakene
18 Na detmaile, ŋene naso iwa gemaine yewao wikile detmaine, ea korop qeli ewe zonomine qelaŋan ŋado tingo ma wakone ŋeboniake, earop maine mi rokop osikene. 19 Yeye kine kine kepe so qeli koto ma wakon onge, eŋe korop qomene diŋ taŋaŋaŋ qeki, Anutuŋo dokokoune tingo ma wakon oniakane tomaka pamami. 20 Yeye kine kine qeli so kepe ma wakon onge, eŋe korop seuke mida sololok okangei wane rake, enŋene simileenane mida, onoka wane ŋo yemo Anutuŋo yale okangei wane detke, kop yewa wakon onge ŋo siluŋ iwa weneŋ detke. 21 Yeye kine kine qeli so kepe ma wakon onge, eŋe edomka naso maneo maine seuke gotot wane qelit qeqe ea wane mulapko ŋine siwot naguwi rap, paki Anutu wane dokoine eŋerop qeturage qeli ewe zonom qelaŋan mulap midaine yewao takotkekei. 22 Ŋene detmaine, Anutuŋo yeye kine kine ma wakon wareke, eŋe mo qei ŋineka wikile dere sari mageu, ukude naso iwa gemaine yewao qemaike, wikile yemo ŋerep maneŋo medep ma mayakane wikile detmaike, ea wane rokop. 23 Siluŋ yeye kine kine ma wakon onge, ea edoka yale mi okanmami, ŋene Anutu wane Asuine lewine bakom yale makone, ŋene yaleka dokoine gemaine, ea wane kine Anutuŋo solaze ma siwotŋongi paki ma wesakeakane toma ge more, wetzeŋo wikile detmaine. 24 Ŋene ea tomaka gekone, ea wane eŋe koso ŋebuke, ŋo ŋene yeye mane wane tomaka ge more wele kakeneo, yemo koso ŋado wele kaikenane mi tomakakene. Ŋei maŋo yeye wele deineŋo kaki pakimo, koso kayakane tomaka geake? 25 Ŋo ŋene siluŋ yeye mane wele mi kakeneo, yemo ŋene bororom ea wane toma kaikene.
26 Numa weku yewaka, Asuŋo ŋei set pelek zane yaleka sari qesiŋŋon okanmaike. Ŋene mi detmaine, onoka wane meŋenkaikene, ea wane Asu oŋomka ŋenane Anutu meŋenka more, don saŋep ŋeiŋo mi qeqine, ea qe okanmaike. 27 Pakimo Anutu eŋe ŋei koto baŋem potki ketki ka okanmaike, oŋo Asu wane wet wane kine ea detmaike, onoka wane Asuŋo Anutu eŋine ŋeikoune eŋane Anutu meŋen kamaike, so Anutu eŋine simile ea mogare okanmaike.
28 Ŋene detmaine, Anutuŋo yeye kine kine korop ma okanmaike, yemo mainane, ŋei wet maep okanka okanmami, eŋe ma menaŋ oniakane. Ŋei yewa edora newan oniakane detki pakane edora newan onge. 29 Anutuŋo ŋeiwa mo alakan ma wesakonge, yewa eŋe yaleka eŋine Gipolane rokop okangei wane matokonge, wane Gipoleŋo ŋolekoune loutne eŋane keueno lewine kisageake. 30 Eso Anutu eŋe ŋei alakan ma wesakonge, eŋe edora newanonge, so ŋeiwa edora newanonge, eŋe yaleka eŋinerop koboboine gekeiwane biraonge. Eŋinerop koboboine gekei wane biraonge, ŋei yewa eŋe yaleka eŋine qeli ewe zonomine qelaŋan, ea ebonge.
Anutu Wane Qom Borikŋo Kristo Yesu Wano Zok Pake, Ea Wane Kine Kine Maneŋo Eŋane Metoŋine Mi Makokŋoniake
31 Anutuŋo masi korop iwa make, ea ka more ŋene daleo maine raikene? Anutuŋo kima okanŋon maikeo, yemo maŋo ŋaba ŋoniake? 32 Eŋe yaleka eŋine Gipole mi mawalukkake, siluŋ ŋeneka korop sunka ŋebonge! Eŋe eŋine Gipole sunka ŋebonge, wane eŋe yeye kine kine natne korop lewine midaine baŋ mi ŋeboniake me? 33 Anutuŋo ŋei ŋerewekoune ma wesak ŋonge, eŋe maŋo dongo bira ŋoniake? Anutu oŋomka ‘sotene midaine,’ ŋedoramaike! 34 Wane ŋei maneŋo maine turuŋine ŋeboniakane done ŋedaniake? Midakaka! Kristo Yesu eŋe wekuŋo seukke, me koso ma wirikkaki wisikae wieke, paki Anutu wane wonino metmaike, eŋe Anutuŋo qesiŋ ŋoniakane olat okanmaike! 35 Pakimo maŋo me onokakaŋo Kristo wane wet maepkoŋine maine mapok ŋoniake? Umatŋo maine ea okaniake, me wikile wikileŋo, me ŋengu kitoŋo, bodiŋo, me aboŋ midaine gegeŋo, me ŋetne ŋetneŋo, me seu seuŋo? Ea Midakaka! 36 Ea wane Anutu wane papiao iwa yale ramaike,
“Geŋane ra more ŋene kaiwe kiroine seu seu wane ŋetno biraŋonmami, ŋene lama ebu ari more engumami, yale okan ŋonmami.”
37 Midaka, yeye kine kine umatne iwa ea wane kotine Kristo eŋe wet maep okan ŋongane, ŋene umat korop qe more yuanka okanmaine! 38 Na detlukmaile, kine kine maneŋo Kristo eŋane wet maepkoŋine maine mi mapok ŋoniake. Seu seuŋo, me kepe gegeŋo, me aŋeloŋo, me qeli ŋei waom natne edo, me zonomŋo, iwa gemaineŋo, me ŋado gekene eaŋo, 39 me kine kine weti qeliwo ŋine, me qela Satan wane kepe bano ŋine, yeye kine kine korop ma wakon onwareke, ea ŋine maneŋo baŋ mane mi eweke more, Anutu wane wet maep yewa ŋenane biŋek, Kristo Yesu ŋenane Waomze eŋane ra more okan ŋonge, ea ŋine mapokŋon lukeake.