Tɛnɛ Faalaaliiti
Sɛʋɛi lɔɔzeigi
Tɛnɛ Faalaaliiti ma zɛʋɛi ɠa ga ɠima zɛʋɛi ta. Ɠima zɛʋɛi naa ta ɠa é ga Zɔɓe nɔnɔi, ta Tɛnɛbo Nui nɔnɔi. Bɔɔlɔzu ɠɛni ga Salɔmɔn nɔnɔi (1:10; 10:1; 25:1), ɠima nu zɛbɛlɛ golai Izelayɛle nui. Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠimalai veeni zea yɛ (1Ma 5:9-13). Kɛlɛ ɠima nui taɠiligaa ti ɠɛni ná, Izelayɛle ɠuɠui zu. Naati ti losu ɠɛɛni sɛʋɛi nii ɠɛɛ vai ʋa (22:17; 24:23), Aguul ta Lemuwɛle ɓɔɔɓɔ (30:1; 31:1).
Kidafaawui ma ungi ta ɠima nuiti ta-ɠalagiti ti ɠɛni ga «ɠimalai,» naa ɠa ga gaamai, nii koleai ga wooi ma mɔinmɔin: Faaɠaaɠai, keleɠelegi, kisiɛ ʋagɔi, faaɠwɛgi, nu ziɛ ʋele ʋagɔi (1:1-5). Ɠimalai nii ɠa ga zɛnvui zu ɠimalai, kalagi nu a ziɛ la.
Niima zɛʋɛi zu, ɠimalai nii ɠa lɛɛzu «tɛnɛ faalaaliiti» su. Naa zeiʋɛ su tago ga kɛʋele felegɔ, ti ziɛzu ʋɔɔma, ti ɗa ɓɔɠɔ laaʋokɔɠɔ, ti ɗa ɓɔɠɔ laazeeli, ɓaa ti ɗa ɠɛ ɓɔɠɔ laalɔɠɔma. Zekana faalaalii ma mɔinmɔin ge la, é zo gaaɠwɛsu 10 é li 31 zu. Kɛlɛ tanisu, ma lotodai tanigaa zuɠoozaʋɛ (é zo gaaɠwɛsu 1 é li 9; 31:10-31).
Tɔɔzeizuʋɛ nɔ ɠa sɛʋɛi nii woo ɓiingi veai naa, nii é ná-kala gooi pɛ unda: Soloogɛ ga nu lua Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋa (1:7; 3:7; 8:13; 9:10; 22:4; 31:30; naa ɠɛɠalaiti). Naama ɠimalai ɠa losu eteai zu faiti kpein ba: Nuɓusɛiti ta-ɓɔfaamai, faazeikpasui, tɔnɔba vaiti, vulu vai, botiɠɛ vai, ta naa ɠɛɠalaiti.
Baalobazu mɔungi zu (é zo gaaɠwɛsu 1 é li 9 zu), sɛʋɛi ɠɛ nui ɠa ná-kalagi veezu, eɠɛ doun kɛɛɠɛi é ná-doun zunui ɠalasu (1:10; 2:1; 4:1; ta naa ɠɛɠalaiti), mazɔlɔɔ ʋele ɠana Ɠɔoɠɔ GALAGI naati kalasu da, niiti é ti nɛai ʋɛ (3:12). Ɠimalai, pokɔɠɔgai nuɓusɛi ma (1:20; 8:1; 9:1), nii é zɛnvui ma ɠeela wooi laazeelizu (3:16, 18, 22), é ɠɛ Titigi laalɔɠɔma (9:13), nii é nuiti tɛɛzu ga, é ti li kotoi ɠɛɛ vai ma, naama ʋoogi ɓɔɠɔi ɠa é ga koloɠolo anzanui (2:15; gaaɠwɛsu 5). Mazɔlɔɔ nui ɓɔɠɔ ɠimala la zea, kɛni é fali (2:3, 4). GALA ka a ɗa fe (2:6), ná-Zɛnvui ʋɔ (1:23).
Sɛʋɛi ʋaalobazuʋɛ velesiɛi (é zo gaaɠwɛsu 10 é li 31) ɠaa ɠa ɓelazu ga anzanu ʋagɔi ná-fai, nii sulogai, Ɠimalai ma ɠitoosui (31:10-31).
Sɛʋɛi lɔɔzeigi ta sɛʋɛ ungi
1
1 Salɔmɔn é ɠɛni ga Davide ná-doun zunui, ta Izelayɛle masagi, naa ná-tɛnɛ faalaaliiti:
2 Ti ɠɛ ungi ɠa ga ti nu ɠala ga ɠimalai, ti nu ɠɛʋele ɓɛtɛ,
é kpɔɛiti gaaɠa, niiti ti woni ga keleɠelegi.
3 Ti nui ɠala ga siɛ ʋelei ná-eteai zu, keleɠelegi ʋɔ,
é lelebo, é zɔle, é zoloo su.
4 Ti ɠi pagɔi ve naati zea, niiti ti la dɛ faa mɔinmɔin kwɛɛni,
ti faaɠwɛgi ta kidafaawui ve zunu loungoiti zea.
5 Ɠima nui woilo, toɠa ta ɓɔ ná-soofaalai ʋa,
zɔi keleɠelegai, naa ɠa ziɛ ʋele ʋagɔi zɔlɔɔ.
6 Ta zoo ti tɛnɛ faalaalii ma lɔɔɠuzu vai tanigaani kwɛɛ,
ta ɠima nuiti daawooiti ma lɔɔɠuzu vaiti poluʋɛti.
7 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazuluabai ɠa é ga faaɠwɛgi lɔɔzeizuʋɛ,
faaɠaaɠaalala nui ɠa ɗa ɠimalai ʋɛlɛʋɛlɛ ta kalagi.
Dama ga zunu loungo ɲɔiti
8 Dòun zunu, woilo, è dama ga faaɠwɛgi, è sɔlɔɔsu è-ɠɛɛ ya,
mina è-lee ná-tɛnɛ gooiti da ɠoba.
9 Mazɔlɔɔ ta ɠɛ ga masa bɔɔlɔ pagɔi è unba,
ta ɠɛ ga kɔbu ani ʋagɔi è ɠɔbu.
10 Dòun zunu, ni faa ɲɔu ɠɛ nuiti ta pɔ, ti è ɠaazulɛ,
mina yeezei bu.
11 Ta ɠɛna ma: «Ʋilɛ gi ʋolu!
Ade li de nuiti teʋesuʋɛ maaɓɔun, de ta ʋaa,
de laalɛ nui ta wu lein nɔ, anɛɛ ni é la faa ɠaazani.
12 De ti-ma vului ɓɔle, eɠɛʋelei gɔvɛalaazu a ɗa kɛ la,
ti ɲɛɛlɛ ɲɛgɛlɛin ga naati kɛʋele, niiti ti yeizu kabai zu.
13 Ade ti-ɠɔli pagɔiti seɠe,
de da-ʋɛlɛiti buulaave da.
14 Ɗa ɗɔnɔ zɔlɔɔsu gi ʋɔ,
ada ɓɔsu wali ɓɔlɔ ɠilagi ma ade pɛ!»
15 Dòun zunu, mina ʋilɛ ti ʋolu, è ʋa ziɛ ga ta-ʋelei,
maaɠooza ta-ʋelei ʋa.
16 Mazɔlɔɔ ti-ɠɔɠɔiti suvilɛʋɛ faa ɲɔu ɠɛɛ vai zu,
ti zuvilɛʋɛ ɲamai ʋuu zu.
17 Mazɔlɔɔ toɠa ga fuun faa,
wɔnii ɗa tumɔi ɠa, é ɗa zei tuɠɔ.
18 Kɛlɛ tiya ɓɔɠɔi ɠa ti yaavai zeizu ɓɔɠɔ luɠɔ,
tiya ɓɔɠɔi ti-yɛnvui ɠa ti balii laazu tuɠɔ.
19 Zekana naati gaaɓelazuʋɛ la,
niiti ti ta-ɓɛtɛi wosu ga kakama vaiti su,
tɔnɔ ɲɔi ɠa ɗa sɔlɔɔ nui undaaʋili.
Ɠimalai ɠa toligi wosu ta tɛnɛgi
20 Ɠimalai ɠa kpeei loozu taazuʋɛ peleiti su,
toɠa wooɠulazu maaɓɔ bosuʋɛti.
21 É toligi wo maaɓɔ bosuʋɛ,
é ná-keela wooi wo taa loaʋɛ, é ɠɛ:
22 «Ɠimalala nuiti, wa ɠimalala vaiti nɛɛzu ʋɛ, eyɛsu yeelɛ?
Ɲɛɛɠulasu nuiti, wo-yiimai ɠa ɠɛɛzu ga ɲɛɛɠulasui, eyɛsu yeelɛ?
Faaɠaaɠaalala nuiti, wa yɛsu faaɠwɛgi wɔinzeɠezu, eyɛsu yeelɛ?
23 À woilo nà-tɛnɛ gooiti ma!
Wɛlɛ nà nà-keleɠelegi ve wo ya,
nà dàawooiti dɛɛ ga woye.
24 Tɔɔzei gè wo lolini, wo ɠɛlɛ,
tɔɔzei gè yeeleteni, nu nɔpɛ ge la ma wɛlɛ woni,
25 wo nà-tɛnɛ gooiti kpein pilini ya,
wo la vaani nà-zelilomaiti bu,
26 naa ɠa é ba, nà ɓalaagi, nà wo ɲɛɛ, siɛgi zu maanɔɠɔi ʋaazu wo ʋɔ,
nà ɲɛɛɠula wo zu, siɛgi zu kidaaʋiligi zeelizu la wo ma,
27 siɛgi zu kidaaʋiligi ʋaazu la wo ʋɔ, eɠɛ fiilɛ wolai,
siɛgi zu maanɔɠɔi zeelizu la wo ma, eɠɛ tɔngɔlɔ fiilɛi,
siɛgi zu koozuʋiligi ta kidaaʋiligi ʋaazu la wo ʋɔ.
28 Naazu, ta wooɠula mà, gè la ti wooɠaaʋotega,
ta gàiziɛ, ti la kàa.
29 Toɠa ɠɛ ɠana, tɔɔzei ti faaɠwɛgi wɔinzeɠeʋɛ,
ti la yiimazeɠeni ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazuluabai,
30 tɔɔzei ti la vaani nà-tɛnɛ gooiti bu,
ti laaɓɛɛluni ga nà-zelilomaiti,
31 ti ziɛ ʋelei ma lɔnɔgi ɠa a ɠɛ ga ti-ɠɔnɔgi,
ti ɓɔɠɔ lɛnɛ gooiti ta ɠɛ ga ti-laamianigi, eyɛsu mɔtai yɛ.
32 Mazɔlɔɔ ɠimalala nui ná-kakagi ɠa ɗa paa,
faaɠaaɠaalala nui ná-ziizoolɛlalai ga ɓɔɠɔ, naa ɠa a ɗa too ya.
33 Kɛlɛ zɔi a woilo gòoi ma, naa ɠa zei gaanɛɛi zu,
é ná-eteai ziɛ ziilɛigi zu, é la luaa maanɔɠɔi ʋa.»